Inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so včeraj na podlagi sodne odredbe v družbi kriminalistov opravili hišno preiskavo pri vrhniškem čebelarju Marku Debevcu in naleteli na presenetljivo odkritje. Zasegli so mu okoli sto litrov različnih kemikalij, iz katerih naj bi izdeloval zdravila za zatiranje nadležne čebelje varoje, čeprav za to dejavnost ni registriran. Inšpektorji so pred preiskavo opravili navidezen nakup pripravkov za zatiranje varoje, njihova kemična analiza pa je pokazala, da vsebujejo alkaloid rotenon, katerega uporaba je v Evropski uniji prepovedana, saj ga povezujejo s parkinsonovo boleznijo, ponekod zunaj Unije pa ga uporabljajo celo za lovljenje rib, ker je zanje tako strupen.

Pri preiskovancu molčijo

Inšpektorji in kriminalisti so se hišne preiskave Čebelarstva Debevec lotili z nalogom sodišča, in to že v zgodnjih jutranjih urah. V tej akciji so sodelovali tudi s finančno upravo, saj gre tudi za sum ilegalne prodaje zdravil, nam je pojasnila direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak. Inšpektorji so po naših informacijah zbrali številne dokaze, da naj bi Čebelarstvo Debevec, ki ima registrirano tudi podjetje Apis M & D za proizvodnjo čebeljih pogač, na črno proizvajalo zdravila za zdravljenje čebel. Kemikalije zanje naj bi nabavljalo v večjih posodah, vzpostavljen naj bi imelo tudi poseben sistem oskrbovanja čebelarjev z zdravili s črnega trga. Nekaj so jih inšpektorji včeraj zasegli.

Informacije smo želeli preveriti tudi pri Marku Debevcu, po poklicu veterinarju, vendar se je na njegov mobilni telefon oglasila soproga, povedala, da mož ni dosegljiv, da sama o preiskavi – čeprav je trajala ves dan – ne ve nič, nato je pogovor prekinila.

Omajana ugled čebelarjev in zaupanje v kakovost medu

Tokratno razkritje pri Čebelarstvu Debevec niti ni veliko presenečenje. Javna skrivnost je namreč, da naj bi že vrsto let ilegalno proizvajal različne pripravke za zdravljenje čebel in jih prodajal kolegom čebelarjem, navsezadnje ti o tem razpravljajo na spletnih forumih. »Naj mi kdo napiše kaj o stranskih učinkih palčk, premazanih z alkaloidom iz neke tropske rastline, ki jih prodaja Debevec,« je le eno od vprašanj s spletnega foruma v zvezi s sporno snovjo rotenon. Biolog in čebelar dr. Janko Božič z ljubljanske biotehniške fakultete je že leta 2004 nanj takole odgovoril: »Obstaja realna nevarnost, da se lahko rotenon kopiči v panju. Kot raziskovalec odsvetujem kakršno koli igranje s to snovjo v čebeljih panjih. Res je, da je naravnega izvora, a ima lahko tudi zelo škodljive učinke. Eden krutejših je nastanek parkinsonove bolezni.«

Čebelarstva Debevec inšpekcija včeraj ni obiskala prvič. V letih 2003 in 2005 naj bi mu že zaplenili večjo količino zdravil za čebele, maja 2008 tudi skoraj tono čebeljih pogač, ker niso bile ustrezno deklarirane in ker ni imel registrirane niti proizvodnje niti prodaje teh krmnih mešanic. Konec leta 2008 se je Debevec registriral za to dejavnost, inšpektorji pa so se včeraj lotili nadzora njegovih zasebnih prostorov in naleteli na nelegalno proizvodnjo zdravil, za katere je gotovo imel odjemalce, sicer jih ne bi proizvajal. To pa lahko močno zamaje ugled slovenskih čebelarjev in zaupanje potrošnikov v njihove izdelke.

Skromno povpraševanje po registriranih zdravilih

To razkritje deloma odgovori tudi na vprašanje, zakaj se čebelarji tako skromno odzivajo na akcijo nacionalnega veterinarskega inštituta, ki jim vsako leto priskrbi zdravila za zatiranje varoj, ki so v slovenskem čebelarstvu takšen problem, da čebele brez zdravljenja ne bi preživele v nobenem čebelnjaku. Letos je na voljo devet različnih zdravil, katerih uporaba je uradno dovoljena, a je zanimanje zanje še manjše kot lani.

Na nacionalnem veterinarskem inštitutu so nam pojasnili, da so lahko čebelarji lani z registriranimi zdravili, ki so jih prevzeli pri njih, oskrbeli vsega 28 odstotkov vseh čebeljih družin, letos bo ta delež še skromnejši, čeprav zdravila poleg inštituta prvič prodajajo tudi veterinarske ambulante in ena lekarna v Ljubljani. Je tako zato, ker čebelarji zdravila množično kupujejo na črnem trgu?