Za dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše in pomoč v domačem okolju bi v prihodnje plačevali podobno kot za zdravstveno zavarovanje. Velik del stroškov bi pokrivalo novo obvezno zavarovanje, ki bi ga plačevali delojemalci in delodajalci, dopolnjevalo pa bi ga prostovoljno zavarovanje. Tega bi lahko izvajale zavarovalnice, ki danes ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sveži osnutek nove zakonodaje, ki smo ga pridobili na Dnevniku, je tako v veliki meri preslikava sedanjega financiranja zdravstva. Torej ureditve, ki jo je povozil čas in jo namerava vlada Mira Cerarja z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bistveno spremeniti.
Načrti se ne ujemajo
Vsebinsko je aktualni osnutek podoben dosedanjim predlogom, kako izboljšati dolgotrajno oskrbo. Spremembe bi bile dobrodošle za mnoge starejše in druge, ki jo potrebujejo, pa tudi za njihove svojce. Okrepila bi se zlasti oskrba na domu, a z nekaj omejitvami. Posameznik bi moral iz žepa oziroma prek prostovoljnega zavarovanja na primer pokriti desetino cene pomoči pri temeljnih opravilih, kot sta umivanje in oblačenje. Pri tako imenovanih podpornih opravilih, kot sta pospravljanje po stanovanju in nakupovanje, pa 15 odstotkov. Doplačil in tudi plačevanja prispevkov in premij bi bili oproščeni prejemniki denarne socialne pomoči oziroma ljudje brez dohodkov in premoženja.
Junijski osnutek novega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, se sicer ne ujema z dosedanjimi napovedmi ministrstva za zdravje. To je v predlogu nacionalnega načrta zdravstvenega varstva do leta 2025, ki je trenutno v javni razpravi, predvidelo združevanje že obstoječih virov iz zdravstvenega, pokojninskega zavarovanja in drugih virov v solidarnostno zavarovanje. Možnost drugih, dodatnih virov bi še preučili. Prostovoljno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, s katerim bi lahko zavarovalnice nadomeščale nižje prihodke ob morebitnem ukinjanju dopolnilnega zavarovanja, v nasprotju z načrti ministrstva za delo v dokumentu ministrstva za zdravje ni napovedano.
Kje dobiti denar?
Strokovnjak za socialno zavarovanje Martin Toth iz Zveze društev upokojencev Slovenije, ki sodeluje pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi, nam je potrdil, da ta verjetno ne bo šel v postopek vsaj do konca leta, morda pa še dlje. Boji se, da v koaliciji ne najdejo skupnega jezika, znova pa so trčili tudi načrti obeh ministrstev. Ministrstvo za zdravje kot pogoj za spremembe pri dolgotrajni oskrbi namreč postavlja zdravstveno reformo, zatika pa se tudi pri vprašanju, kakšen bo finančni učinek sprememb. »Glavna ovira je denar. Na zvezi društev upokojencev smo izračunali, da bi lahko stroške pokrili tako, da bi vsak posameznik z osebnim pogodbenim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo prispeval okoli šest evrov. Težava pa je nastala, ker bi po načrtih ministrstva za zdravje z zdravstveno reformo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem povečali stroške za 410 milijonov evrov, česar pa se z našim predlogom ne da nadomestiti,« ugotavlja Toth, ki ocenjuje, da bi zmanjkalo od 80 do 170 milijonov evrov. Toth dodaja, da se koalicija nagiba k anglosaksonskemu modelu, kjer je dolgotrajna oskrba del zdravstvenega zavarovanja. Po njegovem bi bil primernejši model, ki je v veljavi v celinski Evropi in ti dve veji zavarovanja ločuje.
Na ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da za zdaj preučujejo različne možnosti. Velja pa, da bodo zakon o dolgotrajni oskrbi oblikovali sočasno z zakonodajo, ki bo prinesla spremembe pri zdravstvenem zavarovanju. Pri tem sodelujejo z ministrstvom za delo, so zatrdili.
Večne dileme
Da bi bil lahko zakon o dolgotrajni oskrbi znova jabolko spora med ministrstvoma, je kazalo že ob sestavljanju nove vlade lani jeseni. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc takrat ni bila naklonjena rešitvam, ki bi zagotovile posel sedanjim dopolnilnim zavarovalnicam, medtem ko so na ministrstvu za delo pod vodstvom Anje Kopač Mrak že v prejšnjem mandatu intenzivno pripravljali novi zakon. Dileme, kako zagotoviti dodaten denar za vse večje potrebe po dolgotrajni oskrbi zaradi staranja prebivalstva, so sicer nerešene že več kot desetletje, odkar je zakon uradno v pripravi.
V. d. generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin ocenjuje, da novega zakona res nima smisla sprejemati mimo zdravstvene reforme. Dosedanjim načrtom ministrstva za delo po njegovem manjkajo tudi finančne analize, ki bodo odločale o tem, ali je zakon v praksi sploh izvedljiv. Prav tako ni povsem jasno, kolikšen bo obseg pravic posameznikov in kdo bo o čem odločal. »Treba je določiti, kdo bo imel kakšno pravico in koliko bo teh ljudi, da bi vedeli, koliko dodatnega denarja bo potrebnega. Po moji grobi oceni bi po ukinitvi sedanjega dopolnilnega zavarovanja za to potrebovali od 150 do 200 milijonov evrov.« Fakin dodaja, da bi bilo treba tudi zelo premisliti, preden bi uvajali prostovoljno zavarovanje, ki ga bodo izvajale zavarovalnice. Da bi Slovenija v prihodnjih letih vendarle uredila financiranje dolgotrajne oskrbe, pa bi se morali o novi zakonodaji dogovarjati bolj povezano. »Politika mora za začetek ugotoviti, da je dolgotrajna oskrba v Sloveniji problem,« ne brez cinizma poudarja Fakin.«
