Četrtkova neizvolitev Janeza Fabijana za viceguvernerja Banke Slovenije je v političnih vrstah tudi včeraj precej odmevala. Nihče od naših sogovornikov namreč ni pričakoval, da predlog predsednika republike Boruta Pahorja ne bo dobil potrebnih 46 poslanskih glasov. Ob tem pa smo lahko slišali različna razmišljanja, kdo naj se na tajnem glasovanju ne bi držal dogovora in zakaj.
Podporo dosedanjemu viceguvernerju Banke Slovenije so napovedale poslanske skupine SMC, DeSUS in ZaAB, ki imajo skupno 49 poslancev. V vseh treh poslanskih skupinah so včeraj zatrjevali, da so se vsi poslanci njihove stranke držali dogovora. A Fabijan je dobil le 45 glasov. Če torej zanj v četrtek ni glasoval nihče od poslancev drugih strank, potem štirih glasov iz poslanskih skupin, ki so mu napovedale podporo, ni dobil.
Najpogosteje je bilo včeraj na parlamentarnem hodniku mogoče slišati razmišljanje, da dane besede niso izpolnili (vsaj) štirje poslanci največje vladne stranke. »Poslanci SMC so disciplinirani, če gre za javno glasovanje, ko jih ni mogoče preverjati, pa uidejo z vajeti,« so nam dejali nekateri naši sogovorniki iz drugih parlamentarnih strank in sklenili, da so na četrtkovem glasovanju nekateri parlamentarci SMC izrazili nezadovoljstvo z delovanjem stranke.
Predsednik vlade Miro Cerar je namigovanja, da so kandidatu za viceguvernerja Janezu Fabijanu na četrtkovem tajnem glasovanju umanjkali glasovi SMC, označil za špekulacije. »Vse je možno, a jaz zaupam našim poslancem. Menim, da so zavezo izpolnili,« je dejal. Ob tem je spomnil, da so se poslanci njihove stranke dogovorili, da bodo kandidata podprli. Cerarju se sicer ne zdi problematično, če med koalicijskimi strankami včasih pride do razhajanj – v SD so namreč izrecno povedali, da Pahorjevega predloga za viceguvernerja ne bodo podprli. Tudi zanj pa je sporno, če predsedniku države nekdo da zavezo, ki je potem ne izpolni.
A vsaj za dva obljubljena glasova, ki ju Fabijan ni dobil, ni mogoče »kriviti« parlamentarcev iz vrst SMC. Eden od poslancev DeSUS nam je namreč zaupal, da kandidata ni podprl in da se je za takšno potezo odločil (vsaj) še en poslanec stranke upokojencev. Kot razlog za to je navedel viceguvernerjevo dosedanje delo.
Da je četrtkovo glasovanje lahko sporočilo, da ljudje, ki so bili doslej na visokih položajih v Banki Slovenije, ne uživajo več potrebnega zaupanja, je včeraj dopustil tudi premier Cerar. Tadej Kotnik, kolumnist in znani kritik zadnje bančne sanacije, opozarja, da je guverner Boštjan Jazbec ob prevzemu funkcije večkrat poudaril, da je bančno luknjo podedoval in da si želi spremembe delovanja Banke Slovenije. »Zdaj pa je za viceguvernerja predlagal prav človeka, ki je v Banki Slovenije sedel tudi v tistih letih, ko je bančna luknja nastajala, in ki je bil zraven tudi ob nedavni sanaciji bank, do katere sem kritičen,« pravi Kotnik.
Glede na bližnji iztek mandatov drugih viceguvernerjev (Darku Bohnecu se izteče marca prihodnje leto, Stanislavi Zadravec Caprirolo pa mesec kasneje) upa, da se napaka, kot ocenjuje predlog za vnovično imenovanje Fabijana, ne bo ponovila in da torej tudi Zadravec-Caprirolove ne bodo skušali vnovič ustoličiti. »Težko bi bilo razumeti, če bi spregledali tudi njeno 'kontinuiteto'. Za bančno luknjo je namreč Zadravec-Caprirolova kriva dvakrat, tudi kot nekdanja nadzornica NLB.«
Fabijan, ki se je sicer poleti 2013 neuspešno potegoval celo za mesto guvernerja Banke Slovenije, je za Dnevnik včeraj povedal, da se za funkcijo viceguvernerja ne bo več potegoval. Na naše vprašanje, ali rezultat četrtkovega glasovanja ocenjuje kot odraz političnih nesoglasij v koaliciji ali kot oceno poslancev, da so pri zadnji sanaciji bank v Banki Slovenije enostavno »zamočili«, pa je bil Fabijan kratek: »Razlogov za odločitve poslancev ne želim oziroma ne morem komentirati.«
