Vsak zob je sestavljen iz zobne krone (vidni del v naših ustih) in zobne korenine (del zoba, ki je vsajen v kost). Podobno, kot je pri ledeni gori, kjer je večji del potopljen v morje, je tudi pri zobeh. Korenina je skrita pod robom dlesni in od njenega zdravja je odvisen dolgoročen obstoj zoba v ustih. Krona je tista, ki je izpostavljena vplivom dogajanja v ustih in zato tudi pokrita z najtršo snovjo v človeškem telesu, sklenino.
Ustno votlino naseljuje preko 600 različnih vrst bakterij. Zaradi pomanjkljive ustne higiene oziroma nepravilnega ščetkanja zobnih površin, medzobnih prostorov in mehkih obzobnih tkiv (dlesni) se na površino zobne sklenine lepijo ostanki hrane, ki namočeni v slini tvorijo skupke belkaste, vlečljive snovi. Če denimo z zobotrebcem podrgnete po neočiščeni zobni površini, boste točno vedeli o čem teče beseda. Določene bakterije imajo sposobnost razgradnje ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev (glukoza, fruktoza, saharoza), ob čemer pride do padca pH, kar po domače pomeni, da na teh mestih bakterije proizvajajo kisline, ki raztopijo sklenino in tako prodirajo v globino zoba.
Vse se začne popolnoma nedolžno, dokler ni prepozno
V začetni fazi, ki odvisno od stopnje ustne higiene traja od nekaj mesecev do dobrega leta, se poškodba na zobni površini kaže kot nedolžen belkast madež, ki je na začetku gladek, sčasoma pa postane hrapav in tako še boljše mesto za oprijem ostankov hrane. Ob nadaljevanju neustrezne ustne higiene se obseg zobne gnilobe veča in ta napreduje v notranjost zoba proti zobnemu živcu oziroma pulpi. Približno štiri leta traja, da ob dobri higieni zobni karies prebije sklenino in pride do notranjega plašča zoba, do dentina ali zobovine. Ko je proces na meji med sklenino in dentinom, je v večini že fizično prisotna luknjica na površina zoba. Ker je čiščenje te praktično nemogoče, je napredovanje procesa proti zobni pulpi neizbežno. Od štiri do sedem let traja, da pride proces do zobne pulpe oziroma živca. Nadaljnji proces vnetja se razširi v kost, to stanje poznamo kot granulom - obolenje kosti, ko so bakterije preko pulpe že prišle v kost.
Redni polletni pregledi so ključ, da do zobnih bolečin sploh ne pride
Ko na pregledu opazimo zabarvano ali pa že začetno kislinsko poškodbo žlebička oziroma strokovno fisure na griznih ploskvah zob, je to signal za ukrepanje. Če lahko fisuro očistimo, jo samo zalijemo s tekočim materialom, ki je po osnovni kemijski strukturi podoben belim zalivkam. Postopku pravimo enostavno zalitje fisur. Običajno to naredimo že pri otrocih in mladostnikih, lahko pa tudi pri odraslih.
Kadar pa ocenimo, da se je že začel kislinski propad sklenine, moramo z majhnim diamantnim svedrom odstraniti začetno poškodbo (ta postopek imenujemo odontomija) in po vrtanju nastali prostor zapolnimo z belim plombirnim materialom.
To sta dva osnovna pristopa pri ohranjanju zdravih zobnih kron in vedno je bolje narediti minimalno invaziven postopek kot pa čakati, da se proces razbohoti, pa četudi bi to lahko trajalo nekaj let. S tem namreč učinkovito preprečimo prodiranje bakterijam v globino zoba in se izognimo vnetju zobne pulpe oziroma živca.
Ko nas prehiti čas, nas bolečina spomni
Z rednimi pregledi pri zobozdravniku se lahko obvarujemo pred morebitnimi zapleti in nevšečnostmi, ki prizadenejo naše ustno zdravje.
Če bakterijam s produkcijo kislin uspe predreti sklenino, lahko govorimo o polno razvitem kariesu. Da lažje določimo obseg kariozne poškodbe, si zobozdravniki zob označimo. Te iste oznake tudi določajo velikost plombe, ki jo zapišemo v vašo kartoteko. Zob ima torej pet ploskev, na katerih lahko nastane zobna gniloba ali karies.
V kolikor prej omenjenih posegov na griznih ploskvah ne opravimo oziroma če zobna gniloba ni bila dovolj temeljito očiščena, bakterije postopoma vdirajo v prostor, kjer je zobna pulpa (skupek žil in živcev). Enako se nam lahko prigodi tudi, če za čiščenje tesnih medzobnih prostorov ne uporabljamo zobne nitke, saj začetno gnilobo na medzobnih ploskvah izredno težko opazimo in ko se zavemo, da nekaj ni v redu, ta navadno že prodre v globino. Ko je postavljena diagnoza zobne gnilobe, ki je posledica bakterijske prehrane z zobnimi oblogami in njihovo produkcijo kislin, je ključnega pomena pravo diagnosticiranje globine in razsežnosti okužbe, saj lahko ta na tej točki že okuži zobno pulpo.
V začetni fazi, ko je ta proces še relativno oddaljen, prihaja do manjših vdorov, pred katerimi se lahko zobni živec na meji pod tem procesom še relativno dobro brani. Pacient tega dogajanja zelo verjetno še ne občuti, lahko pa zazna blago skelenje, ki traja od nekaj trenutkov do ene minute in se pojavlja v redkih časovnih intervalih (na nekaj dni). Ko se vdor bakterij količinsko povečuje, pride do močnejšega odziva zobne pulpe. Nastane vnetje, ki mu strokovno pravimo pulpitis. Kot vsako drugo vnetje drugje v organizmu ima tudi vnetje zobne pulpe za posledico oteklino, ki je posledica povečanega pretoka krvi po žilicah z namenom, da bi imunski sistem omejil vdor bakterij v notranjost organizma. Ta boj je skoraj vedno že vnaprej izgubljen, ker je prostor v zobnem kanalčku omejen, zobna pulpa pa se zaradi otekline ne more razširiti in zaradi vnetja stisne samo sebe ter odmre.
Pacient mora vedeti in se zavedati
Pacient mora biti vselej seznanjen z diagnozo, potekom zdravljenja in morebitnimi komplikacijami. Enako velja tudi v primerih, ko so stare ali slabo narejene plombe popustile in je očitna tako imenovana sekundarna zobna gniloba. Poseg se vedno prične z anestezijo, saj gre pri tovrstnem zdravljenju za poseg, ki je neprijeten in brez anestezije boleč. Nato s »tuširanjem in različnimi metlami«, kot to predstavimo otrokom, v resnici pa z diamantnimi in karbidnimi svedri z vodnim hlajenjem do zdravega očistimo zaradi zobne gnilobe propadlo sklenino in zobovino. Pri tem uporabljamo vsaj povečevalne lupe, če že ne operacijskega mikroskopa, da smo zares precizni in temeljiti. Po končanem delu si ogledamo, koliko zdrave zobne substance je še ostalo, in se odločimo, kateri material bi bil najprimernejši za restavracijo zoba. Na izbiro imamo bele kompozitne in keramične materiale.
Gre za kronični vnetni proces, ki napreduje različno hitro (od nekaj mesecev do nekaj let, lahko tudi desetletij) in ob neustreznem ukrepanju vodi v izgubo kosti okoli prizadetega in sosednjih zob ter povzroči njihov izpad. Zelo pogosto se dogaja tudi, da sicer že zdravljeni zobje niso ustrezno oskrbljeni in tudi v tem primeru bo rentgenska analiza CT pokazala kronično obliko granuloma. Skoraj 80 odstotkov takih procesov je nezaznavnih oziroma so simptomi neznačilni. Ljudje pogosto tožijo, da imajo prehlajeno čeljust, oziroma pravijo, da jih je napihalo, in jih takrat nekaj dni boli širše področje v ustih. Skoraj vedno je to povezano z »mrtvim« zobom in pod njim ležečim granulomom.
Ne glede na vzrok je terapija čiščenja koreninskih kanalov med najzahtevnejšimi in uporaba operacijskega mikroskopa je nujna. Brez nje se redki primeri lahko dovolj dobro rešijo. Slabo očiščen zob je ravno tako škodljiv za naše telo, kot je škodljiva parodontalna bolezen. Na to bodite resnično pozorni.
Učinkovita ustna higiena in redni pregledi pri zobozdravniku so ključni, da do zgoraj opisanih procesov ne pride.
Avtorja: Ustna medicina, dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med. in Matej Pirtovšek, dr. dent. med.