»Možno je, da nepremičninski davek v okviru tega vladnega mandata sploh ne bo uveden,« je za Dnevnik včeraj razkril finančni minister Dušan Mramor. Doslej je sicer veljalo, da bo davek začel veljati leta 2017, torej v drugi polovici mandata te vlade. Mramor dodaja, da zdaj še razmišljajo, ali bi sploh šli v uvedbo sodobnega nepremičninskega davka, ki bo temeljil na vrednotenju. »Presojamo, ali obstaja možnost, da bi imeli nared vso podatkovno osnovo, da ne bi bilo težav, ki smo jim bili priča pri prvem poskusu uvedbe davka na nepremičnine,« je povedal minister za finance.
Če koalicija Mira Cerarja davka ne bo uvedla, je dejal Mramor, bo ostalo v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, spremenili pa naj bi ga tako, da bi bilo njegovo »pobiranje bolj urejeno oziroma zakonito«.
Pirnat: Evidence so slabe in polne napak
Sprememba dozdajšnjih stališč je očitno posledica ugotovitev projektne skupine za novi nepremičninski davek, ki je začela delati februarja, svoje poročilo pa je vladi posredovala prejšnji mesec. Član projektne skupine Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je pojasnil, da so glavni problem neustrezne evidence. »Te so slabe in polne napak, zato bi jih bilo treba popraviti oziroma dopolniti,« je dejal.
Veliko dilem je tudi glede modelov vrednotenja. »Če naj bodo jasni in pregledni, bodo enostavni, ne pa tudi zelo natančni. Pri v praksi že preizkušenih modelih so bile razlike med sosednjimi parcelami tudi 300-odstotne. Ko sem to poslušal, sem bil precej obupan,« nam je zaupal Pirnat.
Projektna skupina je za davčno osnovo predlagala vrednost nepremičnine, določeno z metodo množičnega vrednotenja, ki naj bi bila fiksna in enaka za vse. Davek naj bi še naprej pripadal občinam, te pa bodo lahko določale tudi davčne stopnje.
Finančni izkupiček naj bi znašal približno toliko, kot je bilo predvideno v prvotnem zakonu, torej okoli 330 milijonov evrov, od tega nekaj manj kot 200 milijonov evrov za občine. Pri doseganju tega učinka bi po Pirnatovem mnenju lahko nastale nove težave. »Z izenačitvijo osnove bi izenačili tudi občine, s tem pa se pojavi problem razpona davčnih stopenj. To namreč pomeni, da bi morale nekatere občine obdavčiti nepremičnine po najvišji stopnji, medtem ko bi imele tiste, kjer so nepremičnine dražje, več manevrskega prostora. Takšna prokrustova postelja (nasilna prilagoditev normam, op. p.) bi sicer v teoriji lahko pripeljala do predvidenega učinka, vendar bi pri tem eni dobili klobaso, drugi pa zelje,« je povedal Pirnat. S tem bi se, kot je dodal, pod vprašaj seveda postavila tudi usmeritev, po kateri se davčna obremenitev ne bi smela povečati.
Geodetska uprava: Evidence so ustrezne
Generalni direktor geodetske uprave Anton Kupic je zagotovil, da z evidencami ni težav. »Pavšalna trditev, da evidence o nepremičninah niso ustrezne, ne drži. Geodetska uprava lahko zagotovi ustrezne podatke o nepremičninah, za katere je pristojna,« je dodal. Ob tem je Kupic pojasnil, da je geodetska uprava v okviru projektnega sveta, ki je pripravil vladno gradivo, podprla uporabo vrednosti nepremičnin kot osnove za uvedbo davka. V istem dokumentu, je dodal, pa je tudi jasno navedeno, kdo so organi, ki morajo zagotoviti podatke v registru nepremičnin, in do kdaj morajo projektni svet obvestiti o časih, ki so za to potrebni, ter po potrebi predvideti prehodne rešitve, ki omogočajo uvedbo davka v letu 2017.
Da je baza podatkov geodetske uprave dovolj dobra za določitev vrednosti nepremičnin, meni tudi Andrej Kuplenk, nepremičninski strokovnjak in lastnik ene največjih nepremičninskih agencij pri nas. »Evidence so vzpostavljene in so zadostna osnova za uvedbo nepremičninskega davka, še zlasti ob dejstvu, da bo lastnikom dana možnost pritožbe. Poleg tega je pričakovati, da so lastniki v evidencah nepremičnin večinoma naredili popravke že ob prvem poskusu uvedbe davka,« je povedal Kuplenk.
Matej Arčon, župan mestne občine Nova Gorica in podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije, ocenjuje, da bistvo problema za uvedbo nepremičninskega zakona niso samo evidence. »Glavni problem je vrednotenje nepremičnin, ki povzroča vedno nove spore, zaradi tega je padel tudi nepremičninski zakon. Dokler ne bo rešeno bistvo problema, torej vrednotenje nepremičnin, je rešitev v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča smiselna,« je dejal.
Odločitev bo politična
Na finančnem ministrstvu so napovedali, da bo vlada poročilo projektne skupine z izhodišči za pripravo davka predvidoma obravnavala še ta mesec. Ob tem so dodali, da bodo o njem potrebna dodatna koalicijska usklajevanja, po katerih naj bi vlada sprejela »nekaj ključnih političnih usmeritev za nadaljnje delo pri projektu«.
Da bo odločitev, če je ne bodo zagodli evidence in način vrednotenja, vsekakor politična, menijo tudi poznavalci. Večina jih sicer ocenjuje, da si vlada v drugi polovici svojega mandata o politično tako zelo občutljivi zadevi ne bo upala sprejeti te odločitve.
