V letošnjem in prihodnjem letu se dosedanje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev ne bodo povečevale, piše v davčnem načrtu za leto 2015, ki ga je včeraj potrdila vlada. Finančno ministrstvo, ki je načrt pripravilo, zagotavlja, da tudi novih davkov ne bo – z izjemo davka na nepremičnine, ki bo zgolj zamenjal zdajšnje tri dajatve s tega področja. Čeprav se z njim skupna obremenitev gospodarstva in posameznikov po navedbah ministrstva ne bo povečala, zaradi večjega zajema nepremičnin država kljub vsemu pričakuje večje prihodke.
Najpomembnejša novost je napoved drugačne porazdelitve davčnega bremena med porabo, dohodki in premoženjem. Vlada želi uresničiti predvsem napovedano davčno razbremenitev stroškov dela. Ob tem bo preučila obseg in učinke obstoječih davčnih olajšav ter zmanjšala razlike v obremenitvi različnih oblik dela.
Večina ukrepov šele v letu 2017
Finančni minister Dušan Mramor poudarja, da ima davčni načrt dva ključna cilja – zagotoviti stabilnost javnofinančnih prihodkov in izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. To naj bi sicer dosegli tudi z nadaljnjo odpravo administrativnih ovir, povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov in prestrukturiranjem davčnega bremena z zmanjšanjem stroškov dela. Spremembe naj bi pripravili do konca leta – nekatere naj bi zaživele že prihodnje leto, večina pa leta 2017, tudi nepremičninski davek in ukrepi za znižanje obdavčitve dela. Mramor napoveduje ohranitev obsega pobranih davkov na zdajšnji ravni.
Vlada bo pregledala vso veljavno zakonodajo in s spremembami predpisov poenostavila davčne postopke – predloge popravkov nekaterih zakonov, s katerimi bi pospešili postopke, naj bi v državni zbor poslala sredi poletja. Nadaljevala bo tudi ukrepe proti sivi ekonomiji – davčne blagajne bo uvedla takoj po novem letu, napoveduje strožje sankcije in povečanje učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Vse večji davčni dolg namerava zmanjšati z ukrepi za finančno prestrukturiranje prezadolženih podjetij in s spremembami zakona o davčnem postopku.
Vlada se je končno nekoliko resneje lotila tudi davčnih oaz. Na zahtevo predsednika vlade Mira Cerarja je pod vodstvom ministrstva za pravosodje Gorana Klemenčiča že lani ustanovila medresorsko skupino, ki naj bi konkretne rešitve predstavila julija. Uvedba socialne kapice (oprostitev plačevanja prispevkov za socialno varnost nad določeno ravnjo prihodkov), ki jo že leta zahtevajo delodajalci, v davčnem načrtu (za zdaj) ni omenjena.
Delo preveč obremenjeno, kapital premalo
Dokument je že sredi aprila obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Delodajalci so bili zadovoljni zlasti z napovedjo znižanja stroškov dela, v sindikatih pa so že večkrat opozorili, da bi bilo treba bolj obremeniti kapital. Skrbi jih, da bi napovedana razbremenitev stroškov dela zajela tudi zniževanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, kar bi po njihovem mnenju povzročilo zmanjšanje pravic.
Ugotovitve Eurostata in OECD kažejo, da od povprečja evropskih držav odstopamo prav po nadpovprečni obremenitvi dela in porabe ter po podpovprečni obremenitvi kapitala in premoženja. Slovenija je po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem EU. Zadnji podatki evropske komisije kažejo, da je celotna davčna obremenitev znašala 37,6 odstotka BDP, povprečje EU pa je v tem letu znašalo 39,4 odstotka. Bolj obremenjene so skoraj vse zahodne države.
