Na sodišču je bila izborjena še ena pomembna novinarska zmaga. Potem ko je tožilstvo aprila letos zaradi pomanjkanja dokazov med sojenjem umaknilo obtožnico zoper Delovo novinarko Anuško Delić, ki so ji očitali izdajo tajnih podatkov, je senat okrožnega sodišča v Ljubljani nedavno sklenil, da zavrne zahtevo za preiskavo zoper Dnevnikova novinarja Primoža Cirmana in Tomaža Modica. Grozila jima je denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, primer pa je sprožil burne odzive novinarskih organizacij in pravne stroke.
»Vesel sem in hkrati zaskrbljen. Vesel, ker se je ta nesrečna zgodba, ki je imela vse elemente kakšnega od romanov Franza Kafke, vendarle končala z logično ugotovitvijo sodišča, da nikogar nisva žaljivo obdolžila. Zaskrbljen pa sem, ker se je zadeva ustavila šele na tej stopnji, ne pa da bi v košu za smeti končala že sama ovadba direktorja AVK,« poudarja Cirman.
Krašek ni izkoristil zahteve za popravek
Kot smo poročali v začetku tega leta, je tožilka Maša Podlipnik zahtevala, da se zoper Dnevnikova novinarja opravi preiskava zaradi treh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, ker naj bi v članku z naslovom Pod vprašajem vse odločbe Andreja Kraška? škodovala časti in dobremu imenu tako Agencije za varstvo konkurence (AVK) kot tudi njenega direktorja Andreja Kraška in uslužbenke Dajane Muženič Abramovič.
Cirman in Modic sta v članku pod vprašaj postavila odločbo, s katero je AVK dovolil Republiki Sloveniji, da od belgijske KBC kupi njen 21-odstotni delež v Novi Ljubljanski banki (NLB). »Problematično bi bilo lahko to, da je o koncentraciji odločal svet, katerega članica naj bi bila Dajana Muženič Abramović. Gre za soprogo predsednika uprave družbe NLB Skladi Kruna Abramovića,« sta v pogojniku na morebitno navzkrižje interesov opozorila novinarja. A kot se je kasneje izkazalo, sta novinarja naredila napako, saj Muženič-Abramovićeva tedaj v svetu AVK ni sedela. Vendar Krašek možnosti, ki mu jo daje zakon o medijih, da vloži zahtevo za popravek, ni izkoristil. Zoper Cirmana in Modica je vložil kazensko ovadbo, tako da sta Dnevnikova novinarja za svojo napako, ki bi jo lahko popravila in se zanjo opravičila, izvedela šele po tem, ko sta opravila razgovor na ljubljanski policijski upravi.
Nič več ovadb zaradi žaljive obdolžitve organa?
Kljub temu je preiskovalni sodnik po zaslišanju osumljencev v začetku tega leta sprejel odločitev, da se zoper novinarja uvede preiskava. A sta se zagovornika osumljencev iz odvetniških pisarn Zdolšek in Zakonjšek na takšen sklep pritožila in tudi uspela. Senat okrožnega sodišča je namreč ugotovil, da dejanje novinarjev ne predstavlja kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, niti katerega koli drugega kaznivega dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
»Pritrditi gre stališču obrambe, ki je zavzeto tudi že v ustaljeni sodni praksi, da je to kaznivo dejanje mogoče storiti zgolj z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih. Izražanje domnev, možnosti, suma in podobno ne pomeni obdolžitve, saj ne izraža prepričanja, ki je bistvo trditve, pač pa izrečena dejstva postavlja na raven dejstev z nižjo stopnjo verjetnosti, zaradi česar jih dojemamo kot možna in verjetna, vendar ne dokazana,« je v svojem sklepu zapisal senat. Novinarja sta namreč v okviru poročanja o delovanju državnega organa poročala v pogojniku, »s čimer sta bralce že na začetku prispevka opozorila, da gre za njune neuradne informacije, s čimer sta dopustila možnost, da to, kar pišeta, nujno ne odraža resničnosti«. Torej trditve, ki bi lahko škodovala časti in dobremu imenu domnevnih oškodovancev, v spornem članku ni. Bralec si po prepričanju senata iz novinarskega prispevka namreč ne more ustvariti predstave, da bi domnevni oškodovanci storili kaj protizakonitega ali nečastnega, zaradi česar navedbe Cirmana in Modica tudi niso objektivno žaljive.
Cirman sedaj močno upa, da sta s kolegom na lastnem primeru »uspela pomagati pri postavljanju meje, do kam lahko sežejo medijski pritiski, in da nobena državna institucija nikoli več ne bo novinarja v Sloveniji ovadila zaradi žaljive obdolžitve organa«. Dodajmo, da so trenutno v predkazenskih postopkih Dnevnikova novinarja Meta Roglič in Peter Lovšin ter novinar Televizije Slovenija Erik Valenčič, katerim Sova očita izdajo tajnih podatkov.
