Takoj ko sta se pripeljala z osebnim avtomobilom v Sežano, sta tako najprej poiskala TIC, kar ni bilo težko, saj sta ga hitro našla. V poslopju, kjer je turističnoinformacijski center, je tudi zanimiva razstava zbirke fosilov Krasa, ki sta si jo z veseljem ogledala. TIC ima sicer odprta vrata vsak dan od 8. do 12. ure in od 12.30 do 16. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 16. ure. »Gospa v TIC je bila zelo prijazna, na vsako vprašanje je takoj odgovorila, nama predlagala, ker je bil vroč dan, na primer obisk Škocjanskih jam ali Vilenice, čeprav je takoj dodala, da se je tam treba predhodno najaviti, pa Lipico je omenila…« Predlagali so jima obisk kar nekaj možnih točk oziroma znamenitosti in nekaj sta jih potem tudi zares obiskala.
Na vprašanje, kje se da kaj domačega pojesti, je predlagala gostilni Šmuc ali Pri Dragici. »Na žalost sva se odločila za obisk prve. Mize so bile polne drobtin, prtov niso menjali, do mize je prišla gospa, ki se ji je na daleč videlo, da je slabe volje. Ob izraženi želji, da bi rada nekaj kraškega, je vidno zavijala z očmi in šele na ponovno prošnjo prinesla en jedilni list. Hrane, ki si jo je zaželela partnerka, naj ne bi imeli, pa je potem prav to jed prinesla gostom za sosednjo mizo, ki so prišli za nama. Pojedli in plačali so, preden sva midva dobila naročeno… Podobno je bilo s pijačo, saj tiste, ki jo je naročila partnerka, niso imeli, kasneje pa se je za druge goste prav ta pijača čudežno našla… Da, grenak priokus, še posebno zaradi tistih polglasnih komentarjev, ki so bili namenjeni nama. Pojedla sva – jaz sem naročil rostbif po kraško in moram reči, da je bilo okusno –, vendar je neprijeten občutek ostal. V bistvu nama je natakarica pokvarila dan.«
Takoj ko sta pojedla, sta gostišče zapustila in šla na sladico v gostilno Pri Dragici, kjer sta uživala na velikem senčnem vrtu. Med kasnejšim sprehodom po Sežani sta sicer opazila precej zanimivosti, recimo judeževo drevo, pa na tleh napisane verze pesmi Srečka Kosovela. Prijetno sta se ohladila v Botaničnem vrtu, kjer sta med sprehodom brala oznake, ki so bile pred vsako rastlino. Nato sta si ogledala Kosovelovo spominsko sobo, kjer jima je marsikaj, in to na zelo zanimiv način, povedala vodnica.
Ko sta ob ponovnem obisku v TIC potarnala zaradi izkušnje v gostilni, so jima omenili nekaj restavracij in turističnih kmetij zunaj Sežane, med njimi tudi slaščičarno Vesna v naselju Lokve. »To je res izvrstna slaščičarna, z za nas, navajene na ljubljanske cene, poceni in zelo okusno ponudbo.« Pozno popoldne sta se ustavila tudi v Lipici, kjer sta se sprehodila in čez ograjo gledala konje. Prijazno osebje jima je sicer opisalo ponudbo in omenilo voden ogled kobilarne, vendar se je pripravljalo k poletni nevihti, zato sta se Peter in Tina počasi odpravila proti domu. vav
