»S prazno gumo in brez servisa sem pomislil, da z rumeno majico znova ne bo nič. Ko se mi je s Trentinovim kolesom uspelo vrniti v skupino, sem videl spogledovanje preostalih in se odločil vseeno poskusiti. Ne vem, kje sem našel še toliko moči. Od sebe sem morda iztisnil več vatov moči kot kdaj koli,« se je v cilju četrtega dne Toura v Cambrai na široka usta od prahu in umazanije kolovoza kot rudarju umazanemu smejalo Tonyju Martinu. V slogu trikratnega svetovnega prvaka v kronometru je s samostojnim napadom v zadnjih treh kilometrih pobral etapno zmago, pridobil več kot potrebno sekundo in po treh dneh čakanja le oblekel rumeno majico, lovoriko, ki je tridesetletniku še manjkala v zbirki.
Panzerwagen, kot ga po vojaškem transportnem vozilu poznajo v karavani (v njegovem zavetrju je podobno kot v vozilu), se je za pomoč zahvaljeval kolegom iz Etixx-Quick.step. Enemu še posebej. Tako kot je športni direktor ekipe Cannondale v nedeljski etapi ustavil Kristijana Korena, je včeraj kot pomočnik svojo vlogo profesionalno opravil Italijan Matteo Trentin. »Če bi Tony moral počakati spremljevalni avto in kolo, se nikoli ne bi zmogel vrniti v skupino. Glede takih situacij smo bili o vsem dogovorjeni pred etapo. Tony si zasluži, da je zmagal in je v rumeni majici. Celotna ekipa je vesela zanj. Majico bomo branili vsaj do nedelje. Rumena majica se zdi malo uročena, ker lastnike hitro menja, a Tony si jo zasluži,« je dejal Matteo Trentin.
Martin je po treh dneh kot drugi v skupnem seštevku (Rohan Dennis, Fabian Cancellara, Chris Froome) že četrti različni nosilec rumene majice. To se ni zgodilo že 23 let. Razburljiv in pester začetek 102. izvedbe Toura je pričakovan. Pred začetkom so mnogi kolesarji, med njimi tudi Chris Froome, menili, da je Tour v prvih devetih dneh zasnovan po konceptu devetih različnih enodnevnih dirk in da bo vsak dan boj za preživetje. To po štirih dneh drži. Po uvodnem kronometru je nedeljska vetrovna etapa spominjala na klasiko Gent-Wevelgem, tretja je bila na trasi Valonske puščice, včerajšnja po kolovozih Roubaixa.
Sanjski dan za Nemca je bilo tudi darilo ekipe Sky. Ko je dobre tri kilometre pred ciljem začel svojo parado, je bilo še kako očitno, da ekipa Sky ni imela nobenega interesa, da obdrži rumeno majico Chrisa Frooma. Edini preživeli pomočnik Geraint Thomas se ni postavil na čelo trideseterice in ni lovil. Skupina je tako zamudila ključni trenutek, da so sprinterji z Johnom Degenkolbom (Giant) in Petrom Saganom (Tinkoff) zamudili. Za tri sekunde. Kljub temu da je rumena majica svetinja in se jo po nepisanih kolesarskih pravilih brani z vsemi častmi, britanski strategi vedo, da bo nadaljevanje dirke z belgijsko zasedbo nadzorovano. To niso več časi, ko so se ameriški poštarji s kavbojem postavili na čelu že po uvodnih dneh in vztrajali spredaj skoraj tri tedne. Ta era je že dolgo mimo.
Prašni spektakel je med »generali« prinesel manj sprememb od vseh pričakovanj. Zaradi suhih kamnitih kolovozov je bil razplet najdaljše etape (223, 5 km) čez sedem tlakovanih kolovozov (13 km) veliko manj dramatičen kot lanski deževni. Večina najboljših hribolazcev je etapo strahu preživela uspešno. Američan Andrew Talansky se je za pomoč še posebej zahvaljeval Kristijanu Korenu, ki ga je nesebično za končni uspeh (33. mesto) vodil čez tlakovce in prašne oblake. Še najbolj je okvara kolesa zagodla domačemu upu Thiabutu Pinotu, lani tretjeuvrščenemu na Elizejskih poljanah.
S tem, ko ima rumeno majico najbogatejša belgijska ekipa Etixx-Quick.step, najmočnejša in najuspešnejša ekipa, specializirana za vsakršne nižinske predele s poudarkom na spomladanskih klasikah (edini hribolazec je Rigoberto Uran), bo nadaljevanje vsaj nekaj dni veliko bolj predvidljivo. Vsaj tri dni bo sprinterski festival. To vedo tudi v ekipi Sky s Froomom, ki zaostaja 12 sekund. Froome je tudi včeraj na ključnih odsekih kolovozov dokazal, da je najmočnejši od velike četverice, in je kljub nekaterim tehničnim in taktičnim minusom suvereno opravil z nemara eno ključnih in najbolj tveganih etap. Predvsem pa je nadzoroval zelo aktivnega tekmeca Vincenza Nibalija. Morski pes je z zasedbo Astane poskušal vse, da potek usmeri k ponovitvi uspešnega lanskega scenarija, ko je prav na kamnitem kolovozu naredil velik korak do zmage. Na tlakovanih odsekih so se nekajkrat naredile luknje/vrzeli v zavetrju, a ni bilo dovolj interesa, da bi to izkoristili. To je okusil tudi Alberto Contador: »Čeprav sem bil med dirko nekajkrat na meji sposobnosti, da sem sledil, sem med dirko Froomu in Van Garderenu dejal, da bi bilo treba izkoristiti priložnost in obdržati razliko med skupinami. V Skyu in BMC niso bili za to.«
