Slovenska gospodinjstva so aprila iz bank dvignila približno 100 milijonov depozitov. So ekstremno nizke obrestne mere – danes so v primerjavi z začetkom leta 2014 nižje za več kot polovico – končno prinesle spremembo v miselnosti slovenskih varčevalcev, ki so v dobrem letu na bančne račune prinesli skoraj milijardo evrov?
»Ne. Iz bolj tveganih naložb je varčevalce pregnala negotovost položaja v Grčiji in tudi zdrs vrednosti delnic na Ljubljanski borzi, ki je posledica propadle prodaje Telekoma Slovenije,« je pojasnil Aleš Lokar iz KD Skladov. V zadnjem času opaža, da se denar spet seli v najvarnejše oblike varčevanja: v banke, sklade denarnega trga in obvezniške sklade. Dramatičnih sprememb ne pričakujejo niti v Banki Slovenije, kjer ocenjujejo, da je zaradi konservativnosti vlagateljev večje preusmerjanje prihrankov v bolj tvegane naložbe malo verjetno.
Previdnost, vse večje zaupanje v gotovino
Nekatere stvari se očitno ne spreminjajo, vsaj ne tako hitro. »Slovenci smo, kar zadeva denar, precej previdni in sorazmerno konservativni vlagatelji. Že nekako po tradiciji so nam zelo blizu znane oziroma otipljive naložbe, kot recimo varčevanje v banki ali investicije v nepremičnine,« je analiziral povprečnega slovenskega varčevalca Tomaž Dvořak, izvršni direktor družbe Alta Skladi.
To kažejo tudi podatki Banke Slovenije: lani so Slovenci povečali svoje finančno premoženje za 2,55 milijarde evrov. Obseg depozitov se je povečal za 729 milijonov evrov, v vzajemnih skladih in pokojninskih družbah ter na borzi je končal manjši del prihrankov. Ob tem je zanimivo, da imajo Slovenci iz leta v leto več gotovine doma »v nogavicah« ali v bančnih sefih. Znesek je lani presegel pet milijard evrov ali 12 odstotkov vsega finančnega premoženja – ta delež je štirikrat višji od povprečja v območju evra. Za primerjavo omenimo, da imajo državljani v vseh naložbenih, življenjskih in pokojninskih skladih zbranih 6,3 milijarde evrov, le dobro milijardo evrov več kot v gotovini. Po najnovejših podatkih Banke Slovenije je sicer neto finančno premoženje (zmanjšano za dolgove) gospodinjstev lani doseglo 29,8 milijarde evrov, celotno premoženje pa 42 milijard evrov.
Prebujanje drugih oblik varčevanja
Nizke obrestne mere so deloma že lani, predvsem pa v prvih mesecih letošnjega leta spodbudile nekatere varčevalce v iskanje donosnejših naložb. Zavarovalnice so tako denimo pospešeno zbirale premije za življenjska zavarovanja, predvsem naložbena. V prvih petih mesecih letos so s tega naslova zbrale že 235,6 milijona evrov bruto zavarovalne premije, kar je 2,6 odstotka več kot lani. Morda rast na prvi pogled ni visoka, vendar pregled podatkov po mesecih odkriva, da se stopnjuje. Po januarju in februarju, ko je obseg zbranih premij na letni ravni celo padel, je v naslednjih mesecih vse hitreje rasel. Maja je bila rast zbrane bruto zavarovalne premije na letni ravni skoraj desetodstotna. Presegla je 51 milijonov evrov.
Podoben trend je bilo mogoče zaznati tudi na področju vzajemnih skladov. V prvih petih mesecih letos se je število vlagateljev v vzajemnih skladih domačih družb za upravljanje povečalo za 7100, na 428.000. Neto prilivi v tem obdobju so znašali 117 milijonov evrov, skoraj trikrat več kot v celotnem lanskem letu. Lani so neto prilivi dosegli 40 milijonov evrov, brez upoštevanja skladov, ki so nastali s preoblikovanjem investicijskih družb, pa bi znašali okoli 100 milijonov evrov.
Razlogov za visoko rast vplačil je po oceni Dvořaka več. Prvi in morda najpomembnejši so rekordno nizke obrestne mere v bankah, ki v nekaterih primerih ne dosegajo niti rasti cen življenjskih potrebščin. Drugi je pok nepremičninskega balona, zaradi katerega so padle cene nepremičnin. Tretji pa je rast delniških tečajev in s tem vzajemnih skladov. Čeprav se evropsko gospodarstvo šele pobira po krizi, so mnogi največji borzni indeksi že davno potolkli rekorde izpred krize in v mesecih pred koncem junija in zaostritvijo grške krize beležili krepke rasti.
Bolj tvegane oblike varčevanja seveda niso za vse. Tisti, ki želijo prihraniti nekaj denarja za vsak primer, se bodo verjetno odločili za varno in likvidno obliko varčevanja, kot je depozit. Tisti, ki varčujejo s ciljem, denimo za šolnino, rento, pokojnino, pa bi morali razmisliti tudi o alternativah. »V prihodnje se bo struktura varčevanja morala spremeniti. Zlasti če bodo varčevalci želeli višje obrestne mere, da bodo lahko privarčevali dovolj za pokojnine,« je jasen Lokar.
