Odločitev večine v mestnem svetu, da tretjo parkirno cono iz posameznih območij razširi na vsa območja znotraj avtocestnega obroča, pri mestni opoziciji ni naletela na dober odziv. Mojca Kucler Dolinar (NSi) se ni strinjala z obrazložitvijo župana Zorana Jankovića, da ta ukrep rešuje problematiko parkiranja za stanovalce. »Če bi bilo to res, bi četrtne skupnosti skakale od veselja. Dejansko pa s tem stanovalcem nalagate dodaten strošek, dnevnih migrantov, ki zaparkirajo parkirne prostore stanovalcev, pa niste potisnili na rob Ljubljane,« je dejala Kucler-Dolinarjeva. Jernej Pavlin (SDS) pa je ta ukrep opisal kot osebni davek na osebno vozilo, s katerim se nikakor ne strinja. Po njegovem mnenju si namreč vsi stanovalci ne morejo privoščiti parkirne dovolilnice.
Več denarja za kolesarje in pešce
Z ureditvijo novih območij plačljivega parkiranja morajo namreč stanovalci pridobiti parkirne dovolilnice. V tretji coni lahko pridobijo 3 dovolilnice na stanovanje, pri čemer prva stane 60, druga 120, tretja pa celo 180 evrov. Dnevni migranti lahko na teh območjih nemoteno parkirajo, a le za določen čas in parkirnino, ki znaša 40 centov na uro. Nataša Sukič (Združena levica) je mestni upravi predlagala, da če nova območja plačljivega parkiranja morajo biti, naj občina denar iz tega naslova namensko porabi za izboljševanje kolesarske infrastrukture in površin za pešce.
Do zdaj je odlok med območja s časovno omejenim parkiranjem v tretjo cono uvrščal posamezna območja za Bežigradom, v Šiški, Trnovem, Mestnem logu, Koleziji, Rožni dolini, Poljanah, Vodmatu in Brinju. Po novem pa bi občina lahko območja kratkotrajnega parkiranja uredila na vseh zemljiščih v svoji lasti. Janković je zagotovil, da se ta ukrep ne nanaša na parkirišča v soseskah, temveč zgolj na parkirne prostore ob cestišču ali na njem.
Toda razširitev območij plačljivega parkiranja še ne pomeni, da bo po novem treba povsod plačevati parkirnino. Plačevati jo bo treba samo na območjih, kjer bo občina dejansko postavila parkomate. Občani, ki si lahko prvi obetajo nove parkomate, so Šiškarji ob Litostrojski cesti in južno od Drenikove ulice na območju med Celovško cesto in železniško progo, so nedavno pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Mestni svet pozdravil ustanovitev Ljubhospica
Mestni svetniki so se tudi strinjali, da javni zavod Lekarna Ljubljana ustanovi zavod Ljubhospic. »Upajmo, da se bo ta agonija s hospicem, ki se je vlekla zadnjih nekaj let, danes zaključila,« si je zaželela Irena Kuntarič Hribar (SD).
Čeprav so se svetniki strinjali, da so umirajoči izjemno ranljiva skupina ljudi, ki definitivno potrebuje takšno skrb, pa so imeli nekaj pomislekov. Maja Urbanc (SDS) je poudarila, da je Slovensko društvo Hospic do zdaj vodilo edino tovrstno ustanovo v Ljubljani in da bi se Lekarna Ljubljana morala z društvom pogovarjati in sodelovati.
Zvezdana Snoj (SMC) in Sukičeva sta izpostavili, da morajo strokovnjaki pripraviti smernice ter strokoven in poglobljen program. Janković jima je obljubil, da bodo vsekakor povabili strokovnjake in da bo Lekarna Ljubljana z javnim razpisom iskala kader z ustreznimi referencami.
Kucler-Dolinarjeva pa je bila skeptična, da bo Lekarni Ljubljana dejavnost hospica uspelo financirati zgolj z donacijami in evropskimi sredstvi. To je po svoje priznal tudi direktor Lekarne Ljubljane Marjan Sedej, ki je dejal, da če ne bodo pridobili denarja iz drugih virov, bodo potrebna sredstva vzeli iz presežkov, ki jih ustvarijo s tržno dejavnostjo.
