Dubrovski je od mariborske občine terjal plačilo dobrih 17 milijonov evrov, kolikor naj bi znašala odkupna vrednost žičniške infrastrukture. Občina je namreč lani uveljavila izločitveno pravico in je iz stečajne mase vzela v last večino žičnic, vlečnic in drugih nepremičnin na smučiščih.
Okrožni sodnik Matjaž Štok je 22. maja soglašal s predlogom stečajnega upravitelja in postavil rok plačila 30 dni. Strinjal se je tudi z obročnim plačilom, če bi občini uspelo skleniti dogovor z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Njej namreč mora poplačati približno 20 milijonov evrov vredne terjatve zaradi poroštev, ki jih je podpisal bivši župan Franc Kangler. Če bi občina plačala DUTB, bi se pobotali s terjatvijo Športnega centra Pohorje v stečaju.
Občina bo morala plačati
Čeprav je rok plačila že potekel, stečajni upravitelj ni sprožil izvršbe. Sklep sodišča je namreč uspelo izpodbiti občini in DUTB. Višje sodišče v Ljubljani je na podlagi njune pritožbe presodilo, da bi moral sodnik Štok z izrekom določiti odkupno vrednost in rok plačila, ne pa zgolj dati soglasja upravitelju.
Mestna občina Maribor kljub takšnemu razpletu nima veliko razlogov za veselje. Višje sodišče namreč ugotavlja, da bo morala nesporno plačati nadomestilo za razlastitev. Višino odkupne vrednosti žičniških naprav bo moralo določiti sodišče v okviru sodnega postopka, poudarjajo v kabinetu župana Andreja Fištravca. V tem postopku jih stečajni upravitelj ne bo mogel prisiliti, da poleg žičniških naprav prevzamejo v lastništvo še preostalo premično premoženje (smuči, smučarske palice in čevlje, sušilnike, svetilke, stole, mize, garderobne omare, pomivalne stroje...), ki se je znašlo v popisu osnovnih sredstev Športnega centra Pohorje.
»Odločitev višjega sodišča ne spreminja ničesar,« je prepričan Dubrovski. »Stečajno sodišče bo moralo zdaj sprejeti odločitev, ne pa zgolj podati soglasja k predlaganim odkupnim vrednostim. Ta pa bodo ostale enake.«
Ne glede na končni znesek bo plačilo nadomestila hud udarec za obubožane mariborske mestne finance, ki se zmorejo držati nad vodo le s pomočjo najemanja bančnih posojil in odprodaje občinskega premoženja.
Dubrovski predvideva, da bo višje sodišče ugodilo tudi pritožbama Ruš in Republike Slovenije. Od Ruš terja stečajnik plačilo 4,3 milijona evrov, od Republike Slovenije pa 7,1 milijona evrov. S Športnim centrom Pohorje so namreč sklenili koncesijsko pogodbo za graditev žičniških naprav na Pohorju. S stečajem te naprave niso postale last Športnega centra Pohorje, temveč občine oziroma države. Zato morata država in občina Ruše v stečajno maso plačati celotno vrednost objektov in naprav, ki so bile pod koncesijo, je prepričan Dubrovski.
Občina bi plačala tržno vrednost, ne pa knjigovodske
Sklep višjega sodišča razkriva še nekaj. Konec maja so iz županskega urada Andreja Fištravca sporočili, da jim ni razumljivo, kako je stečajnik izračunal svojo terjatev. Poleg tega so še domnevali, da je določena odkupna vrednost nastala na podlagi pogodb in poroštev, ki jih je, deloma tudi brez potrditve mestnega sveta, podpisal Kangler. Iz sklepa višjega sodišča pa je razvidno, da je občini znana matematika Dubrovskega. Sodišču so se namreč pritožili, ker je upravitelj upošteval knjigovodsko vrednost žičniških naprav, ne pa njihove tržne vrednosti, ki bi jo izračunal pooblaščeni sodni cenilec.
