»Intereuropa ni v najboljšem položaju. Prav tako pa tudi ciljnim trgom družbe ne kaže najbolje. To je po vsej verjetnosti tudi eden od razlogov, zakaj je konzorciju največjih lastnikov uspelo dobiti samo eno zavezujočo ponudbo,« komentira Matej Justin, analitik v družbi Alta Invest, novico, da se je za koprskega logista pojavil le en kupec z resnimi nameni. Zavezujočo ponudbo je dala družba Tuffieh Funds.
Kot je razbrati z njene spletne strani, gre za investicijsko družbo s sedežem na Malti. Obsega pet različnih skladov, ki se ukvarjajo z vlaganjem v delnice in njihove derivate, naložbami v zdravstvenem sektorju in podobnim, Topaz Fund pa se posebej osredotoča na projekte v transportnem in logističnem sektorju v srednji in jugovzhodni Evropi.
»Potencialnega kupca ne poznamo, ne vemo, kakšne načrte ima z Intereuropo. Tako je še prezgodaj za napovedi, kako bi potencialni novi večinski lastnik pripomogel k rasti Intereurope, njenemu prodoru na nove trge in krepitvi na obstoječih trgih,« dodaja Justin. V prvem letošnjem četrtletju so se prihodki Intereurope v Sloveniji zvišali za šest odstotkov, vendar pa so se v družbi na drugi strani soočali z visokim padcem prihodkov v Ukrajini, nižje prihodke pa so ustvarili tudi na Hrvaškem.
Prodajalcem se je pridružila tudi slaba banka
Konzorcij bank že dalj časa išče kupca za večinski delež družbe. Obvestilo o začetku prodajnega postopka so banke, lastnice 72,13-odstotnega deleža, objavile v začetku lanskega decembra. SID banka, NLB, Gorenjska banka, Raiffeisen banka, SKB in Banka Koper so prodajo skupno 67,8 odstotka delnic napovedale že konec januarja lani. Takrat so podpisale mandatno pogodbo za prodajo delnic s svetovalcema Lazard in Raiffeisen Centrobank. Lastnice koprske družbe so postale s konverzijo skupno 18,4 milijona evrov terjatev v lastniški delež. Tedaj je 1,2 milijona evrov svojih terjatev do Intereurope pretvorila v lastniški delež tudi NKBM, ki pa ga je decembra lani prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki se je očitno tudi pridružila konzorciju prodajalcev.
Bodoči večinski lastnik Intereurope se bo, v kolikor se bo prodajni postopek zaključil uspešno, soočal z enakimi težavami, kot jih ima Intereuropa. Zaradi močne konkurence se sooča s pritiski na cene, kar vodi v nižje marže, dodatno pa je plačilna disciplina na njenih ključnih trgih še vedno slaba. »Intereuropa je še vedno tudi zelo zadolženo podjetje, velik del ustvarjenega denarnega toka pa bo morala družba v prihodnje nameniti za znižanje svojega finančnega dolga. Konec marca letos je finančni dolg koncerna znašal še 102 milijona evrov, v prvem četrtletju pa so za plačilo obresti namenili 0,85 milijona evrov oziroma približno 30 odstotkov ustvarjenega dobička iz poslovanja pred amortizacijo,« še dodaja analitik Alte.
Koncern Intereuropa je lani ustvaril 140,8 milijona evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2013, čisti dobiček pa je z 2,15 milijona evrov padel na 329.000 evrov.
