Ko odslovljeni upravnik ne želi predati sredstev rezervnega sklada novemu, se etažni lastniki običajno ukvarjajo z vprašanjem, kako ga prisiliti, da začne spoštovati njihovo voljo, ne pomislijo pa, da v tem času povsem mogoče služi z njihovim denarjem. Kako? Z obrestmi.
Predstavnik Združenja dejavnih etažnih lastnikov Slovenije Bojan Bučinel omenja primer večstanovanjske hiše v Ljubljani, kjer upravnik, ki so mu etažni lastniki odpovedali pogodbo, že šest mesecev ne želi predati rezervnega sklada v višini 45.000 evrov. Ena od možnosti je tudi ta, da je upravnik denar vezal, zdaj pa ga pred iztekom vezave ne more pridobiti, ne da bi to za sabo potegnilo precejšnje stroške, še pravi Bučinel. V vsakem primeru ostaja vprašanje, ali bodo etažni lastniki za čas šestih mesecev, ko z omenjenim upravnikom niso imeli sklenjene pogodbe o upravljanju, dobili tudi obresti ali jih bo zadržal upravnik sam.
Težko, če sploh, do podatkov
Stanovalci na Črtomirovi ulici 16–20 v Ljubljani imajo podobno izkušnjo. Potem ko so odpovedali pogodbo SPL, ki ga vodi Franci Propps, ta ni želel predati sredstev rezervnega sklada v višini 75.000 evrov. »Podatkov o natančni višini zbranih sredstev nam kljub našemu vztrajanju ni uspelo pridobiti, prav tako ne podatkov o višini obresti z naslova vezanih depozitov in drugih vlaganj,« pripoveduje ena od predstavnic nadzornega odbora. Končalo se je tako, da se je nekega dne na vsem lepem omenjeni rezervni sklad pojavil na računu novega upravnika, ne da bi SPL o tem kogar koli obvestil. Zahtevanih podatkov o prilivih, odlivih in naravi teh tudi po tem niso dobili. Bučinel pritrjuje, da vpogled v natančno stanje na računu ni nujno tako preprosto doseči, kot to zveni in kot to določa zakon. Ker upravnikom stanovanjski zakon določa samo to, da morajo sredstva rezervnega sklada voditi na posebnem računu, četudi za vse večstanovanjske hiše skupaj, se morajo etažni lastniki zanesti na knjigovodsko vrednost, ki je običajno navedena na mesečnem obračunu.
Na vprašanje, zakaj vsakega rezervnega sklada ne vodijo posebej, nam v SPL, ki je daleč največji upravnik v Ljubljani, niso odgovorili. (Vprašanja smo sicer poslali še dvema drugima upravnikoma, a včeraj do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli.) Ob tem je zanimivo, da več bank bodisi določa bodisi priporoča, da mora zaradi lažjega vodenja evidenc za vsak objekt obstajati poseben račun.
Vezava brez sklepov lastnikov
Zakon je podobno nejasen tudi glede gospodarjenja s sredstvi iz rezervnega sklada. Upravnik lahko v skladu z njim sredstva vloži v depozite v bankah, v nakup obveznic države ali vrednostne papirje centralne banke, ključno je le to, da pri sklepanju depozitnih pogodb zagotavlja »ohranjanje vrednosti denarnih sredstev kot dober gospodarstvenik«. Zato, sklepajo pri SPL, poseben sklep etažnih lastnikov glede vezave načeloma ni potreben. »Sredstva rezervnega sklada nalagamo v depozite z ročnostjo treh mesecev do vključno enega leta glede na pogoje obrestnih mer za depozite pri posamezni banki,« so zapisali v pojasnilo. »Za vezavo, daljšo od enega leta, se trenutno ne odločamo, saj moramo posvetiti izredno pozornost bodočim načrtovanim investicijam, ko se izkaže potreba po teh sredstvih za posamezno stavbo.« Obresti iz naslova depozitov »knjigovodsko pripišejo vsakemu posameznemu rezervnemu skladu stavbe«, zagotavljajo.
O konkretnih številkah sicer na SPL ne želijo govoriti. Vprašali smo jih, koliko so recimo iztržili z vezavo sredstev na enem najvišjih rezervnih skladov, s katerim upravljajo, a so nam odgovorili povsem nekaj drugega, in sicer, da so bile obrestne mere za vezavo za obdobje enega leta v preteklosti dokaj ugodne, medtem ko se trenutno gibljejo okrog skromnih 0,8 odstotka za eno leto. Če podatek upoštevamo v povezavi z zgornjima dvema primeroma, to pomeni, da bi morala stavba s 45 tisočaki rezervnega sklada na letni ravni »zaslužiti« 360, etažni lastniki na Črtomirovi pa 600 evrov. Ali so res, pa preprosto ne vedo.
