Grška dolžniška drama z vsakim dnem bolj spominja na tragedijo. Atene včeraj pričakovano niso plačale 1,6 milijarde evrov dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) – Grčija je tako postala prva razvita država, ki ni izpolnila zavez do washingtonskega sklada, pred njo so to storile tri države: Sudan, Somalija in Zimbabve. Obenem se je z današnjim dnem tudi uradno končal drugi program pomoči, v okviru katerega je bilo za Grčijo in grške banke rezerviranih še več kot 20 milijard evrov. Na ta denar Grki ne morejo več računati, kar pomeni, da je ob nadaljevanju političnih igric samo še vprašanje časa, kdaj bodo tudi uradno razglasili bankrot.
Za mnoge bi se moralo to zgoditi že včeraj ali danes. »Dejstvo je, da Grki niso sposobni poplačati dolga IMF. Če je nekaj videti kot raca, hodi kot raca in se oglaša kot raca...« dogajanje komentira dr. Črt Kostevc, strokovnjak za mednarodno ekonomijo z ljubljanske ekonomske fakultete. Bonitetne agencije bankrot države sicer opredeljujejo šele tedaj, ko ta ni sposobna odplačati dolgov do zasebnih in komercialnih upnikov. A prva »priložnost« za tovrstne težave Grčije bo že 10. julija, ko zapadeta v plačilo dve milijardi evrov grških zakladnih menic.
Grki želijo 29 milijard evrov
Pogajalski strani sta se sicer tudi včeraj trudili najti rešitev. Prvi predlog je Atenam poslal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. A težava je bila, da v »novem« predlogu ni bilo nič novega. Bil je namreč na las podoben tistemu, ki so ga mednarodni upniki Grkom pod nos pomolili že minuli petek – tik preden je premier Aleksis Cipras celotno EU šokiral z napovedjo referenduma. Grška vlada se je včeraj sicer izredno sestala, a ji ponudba iz Bruslja ni odgovarjala.
Grški premier Aleksis Cipras namreč želi referendum o predlaganih reformah mednarodnih posojilodajalcev izkoristiti kot orodje za dosego boljšega dogovora. To se je izkazalo včeraj popoldne, ko je iz rokava potegnil še eno presenečenje. Osem ur in osem minut pred polnočjo in dogodkom, ki ga IMF imenuje zamujanje s plačilom, mnogi pa preprosto bankrot, je evropskim institucijam poslal povsem drugačen, nov predlog. Meneč, da dogovora o začasnem podaljšanju že končanega drugega programa pomoči ne bo, je predlagal tretji program pomoči – to rešitev je v preteklih mesecih sicer predlagalo in celo napovedovalo kar nekaj strokovnjakov. Slabih 30 milijard evrov sredstev bi zagotovil reševalni sklad ESM, to pa bi zadoščalo za kritje zapadlega dolga do IMF in večino finančnih potreb do leta 2017. Dve leti pa bi bilo za pogajalce z obeh strani mize dovolj za iskanje konsenza o novem prestrukturiranju ali celo odpisu dolga, ki danes presega 320 milijard evrov.
Malo možnosti za hitro rešitev
Toda upanje na hiter dogovor pet pred dvanajsto je včeraj že v kali zatrla nemška kanclerka Angela Merkel: »Nemčija pred nedeljskim referendumom ne bo razpravljala o tretjem programu pomoči.« Podpredsednik nemške vlade Sigmar Gabriel pa se je zavzel celo za odpoved grškega referenduma, kar naj bi omogočilo hiter začetek razprave o novem grškem predlogu, ne pa tudi hitre rešitve. Nemci tako še vedno upajo, da bodo Grki vendarle potrdili predlog predstavnikov nekdanje trojke, s čimer Berlinu ne bi bilo treba uporabiti kontrolnega deleža glasovalnih pravic v skladu ESM (dobrih 27 odstotkov), s katerimi bi lahko prekrižali Ciprasov načrt o tretjem paketu pomoči in nadaljnjih razpravah o odpisu dolga.
»Grki denarja nimajo. Evropski partnerji pa so se na drugi strani odrekli slepi solidarnosti,« trenutni položaj orisuje Kostevc. Vprašanje je torej, kaj sledi. Na slovenskem finančnem ministrstvu na hipotetična vprašanja ne želijo odgovarjati, prav tako ne razkrivajo, ali se pripravljajo na katerega od možnih »kriznih« scenarijev. Teh ni malo, saj sta Cipras in njegov finančni minister Janis Varufakis z nepričakovanimi potezami ustvarila okolje na videz neskončnih permutacij, ki jih izkoriščata za držanje evropskih in mednarodnih partnerjev v negotovosti.
Eden možnih scenarijev, ki ga nakazujeta, je obrat proti Moskvi, ki sicer zavrača možnost, da bi namesto Grčije poplačala dolgove IMF. Kljub temu povezovanje Grkov z Rusi in Kitajci ne diši niti Američanom niti Nemcem. A slednji za zdaj očitno še niso tako prestrašeni, da bi Grkom v zameno za zvestobo Evropi ponudili odpis dolga in sprejemljivejše pogoje pomoči. »Primarni presežek do leta 2017 pri 3,5 odstotka BDP je enormna, skoraj pravljično visoka številka,« eno od nemških zahtev komentira Kostevc.
Kam vodi grška drama?
Grki so, če že niso želeli podleči mednarodnim zahtevam, morali kupiti nekaj časa z najavo referenduma, od njegovih izidov pa so odvisni tudi novi možni scenariji. »Ne« grškega ljudstva bi pomenil zaušnico evropskim partnerjem in bi lahko tlakoval pot do grškega izstopa iz območja evra. Komu bi koristil? Na kratki rok ne eni ne drugi strani. »»Grki bi ostali brez dostopa do mednarodnih trgov, cisterne z bencinom bi presahnile, močno bi se znižal standard. Zamujanje plač policistom in vojakom bi lahko podžgalo nemire in še dodatno zaostrilo položaj,« našteva možne posledice Matej Šimnic iz Alte Investa. Edini, ki bi lahko ustvarili dobičke, so špekulanti, tako tuji kot grški. Ena od teorij zarote celo pravi, da so nekateri premožni Grki že v začetku leta vedeli, kaj prinaša poletje. Zato so že pred meseci na veliko dvigovali svoje prihranke, se celo zadolževali pri domačih bankah in nosili denar v tujino. Nova valuta, denimo drahma, bi namreč kmalu po morebitni uvedbi izgubila približno polovico vrednosti. Banke bi depozite in kredite pretvorile v novo valuto, kar bi špekulantom prineslo enormne dobičke.
Grški »da« pa bi pomenil veter v jadra zahtevam mednarodnih posojilodajalcev in zelo verjetno politično rošado v Grčiji, nove volitve ali vsaj novo tehnično vlado. Cipras je namreč v primeru poraza na referendumu, ki bi po njegovih kriterijih bil že manj kot 60- ali 70-odstotna podpora »ne«, že napovedal svoj odstop.
Ključni dan za grško krizo je tako lahko že skoraj vsak naslednji. Grške banke, iz katerih že pol leta izginjajo depoziti, lahko klecnejo vsak trenutek. Kljub kapitalskim kontrolam jih po oceni nekaterih strokovnjakov lahko rešita le nova pomoč in ustrezna dokapitalizacija. Felix Hufeld, član nadzornega odbora ECB, ki grške banke podpira z 89 milijardami evrov zasilnih posojil (ELA), opozarja, da lahko klecnejo že v petih dneh ali celo prej. Že danes bodo zato evropski finančni ministri (včeraj so se razšli brez dogovora) z Grki znova skušali najti skupni jezik. Nova prelomnica je lahko tudi poreferendumski ponedeljek. Na vprašanje, ali Grke vendarle čaka rešitev ali zadnji žebelj v krsto, pa bo najverjetneje dal odgovor šele 20. julij, ko morajo Atene vrniti še dve milijardi evrov EFSF, ECB pa 3,5 milijarde evrov dolga.
»Križev pot, skozi katerega potuje Grčija in vsi mi z njo, bo imel smisel le, če bo pripeljal do nekega srednjeročnega načrta reform,« je prepričan Kostevc. V nasprotnem primeru se boji, da se bomo o bankrotu Grčije pogovarjali vsakih nekaj mesecev ali let. Kostevc je namreč prepričan, da lahko tudi tretji program pomoči razumemo zgolj kot začasni obliž: »Vizije za Grčijo še vedno ni«.
Jan Bratanič, Aleš Gaube
