Strokovnjaki in politiki pravijo, da bi vsi, ne le Slovenija, čutili posledice morebitne grške plačilne nesposobnosti oziroma izstopa iz območja evra, da pa so posledice verjetno obvladljive in bodo manjše, kot bi bile, če bi se to zgodilo pred nekaj leti. To naj bi veljalo z ekonomskega vidika, medtem ko bi bilo lahko s političnega povsem drugače.
Ekonomist dr. Jože Mencinger pravi, da strogo ekonomsko gledano grški izstop iz območja evra ne bi smel povzročiti velikih težav, ker njeno gospodarstvo predstavlja le približno dva odstotka evropskega BDP. »Tako je to videti, če govorimo o številkah. A po moji oceni gre bolj za strah, da bi se ti problemi razširili na Španijo in da bi spodbudili tudi odhod Velike Britanije. Pokoriti Grke je bilo pomembno tudi zaradi zgleda za Špance. Gre bolj za politične igre. Zato se ne da napovedati, kaj se bo zgodilo,« pravi Mencinger. Ocenjuje sicer, da bodo zahtevani donosi na obveznice, in to ne le na slovenske, narasli, in da bi bila Slovenija dolgoročno verjetno ob 264 milijonov evrov posojila Grčiji, od česar je sicer že dobila sedemnajst milijonov evrov obresti.
Nauk za vso pravo levico
Politolog Sašo Furlan pravi, da je dogovor z Grčijo še mogoč, da pa je vprašanje, ali si to Siriza še želi glede na njen program in obljube volilcem. Kot pravi, »Siriza nima nobene politične moči, da bi izsilila bolj všečno rešitev«, ker v Evropski uniji nima nobenega zaveznika in ker je strah pred njenim odhodom zdaj manjši, saj zahodne banke niso več tako izpostavljene tveganju. Bo pa izkušnja Sirize po njegovih besedah izkušnja za vse podobno misleče leve in socialistične evropske stranke, ki bi želele iti po enaki poti. Celotno dogajanje po besedah Furlana kaže tudi na to, da je neoliberalna opcija v Evropi zmagala in je institucionalizirana v samem ustroju evrskega območja.
Na zadnje dogajanje so se odzvali tudi slovenski politiki. Finančni minister Dušan Mramor je po poročanju STA dejal, da Slovenija bo čutila posledice morebitne grške plačilne nesposobnosti, da pa jih je mogoče nevtralizirati z izvajanjem začrtanih reform. Zunanji minister Karl Erjavec je za STA dejal, da »verjetno lahko pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji«. V stranki Nova Slovenija so napovedali, da bodo predlagali zasedanje parlamentarnih odborov za zunanje zadeve, za evropske zadeve ter za finance in monetarno politiko na temo Grčije in slovenske pomoči oziroma poroštev, kar je skupaj znašalo 1,55 milijarde evrov.
