Grški parlament potrdil izvedbo referenduma, na mizi odprti številni scenariji

Dijsselbloem zabrusil Grčiji: Vrata za pogovore so zaprta

Pred začetkom včerajšnjega zasedanja evroskupine je njen predsednik Jeroen Dijsselbloem grškemu premierju Aleksisu Ciprasu dejal, da so vrata za nadaljnje pogovore z Grčijo zaprta. Tako se je odzval na napoved premierja, da bodo o morebitnem dogovoru z upniki grški državljani odločali na referendumu.

Tik pred začetkom pogajanji je namreč grški premier Aleksis Cipras iz rokava povlekel še zadnji pogajalski adut. V nočnem televizijskem nagovoru ljudstvu je napovedal izvedbo referenduma o morebiti sklenjenem dogovoru z upniki. Volivci naj bi o njem odločali 5. julija.

Referendum potrjen

Grški parlament je danes ponoči potrdil predlog premierja Ciprasa o referendumu. V nagovoru pred glasovanjem je izrazil upanje, da bodo Grki izrazili odločen ne ultimatu upnikov in glasen da Evropi solidarnosti.

Cipras je referendum napovedal v noči na soboto, premislil pa si ni niti po sobotni odločitvi evroskupine, da programa pomoči Grčiji ne podaljša za en mesec, da bi v miru izvedli referendum. Poslanci so njegov predlog podprli s 178 glasovi za in 120 proti.

"Nekateri mislijo, da so zadeve v Grčiji igra. Dostojanstvo našega ljudstva ni igra," je v parlamentu dejal Cipras in spomnil na številne brezposelne ter revne Grke. "Milijon in pol brezposelnih ni igra. Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra," je opozoril.

Ob tem je dejal, da grožnje, izsiljevanje in poskus ustvarjanja panike ne bodo spremenili volje grškega ljudstva, da živi dostojanstveno. "Naslednjo nedeljo bomo izvedli referendum in tako počastili našo suverenost ter prihodnost," je dejal.

O Ciprasovem predlogu je tekom včerajšnjega dne razpravljal grški parlament, kjer je opozicija zahtevala njegov odstop. Pred grškimi bankomati, bencinskimi črpalkami in trgovinami so se med tem vile dolge vrste zaskrbljenih ljudi. Panos Kamennos, obrambni minister in vodja koalicijske stranke Neodvisnih Grkov je ljudi poskušal pomiriti, da se banke ne bodo zaprle. Prav tako je ocenil, da v Bruslju ne prihaja do izsiljevanja, referendum pa ne bo ogrozil grške poti v Evropski uniji.

Kamennos je hkrati nakazal tudi morebiten kompromis, ko je dejal, da bi se pobuda za referendum lahko umaknila, če bi upniki sprejeli zadnji grški predlog iz preteklih dni.

Nemški podkancler Sigmar Gabriel je zamisel referenduma podprl z zadržki. Po njegovem mnenju ga je smiselno izvesti le, če bodo volivci lahko odločali o doseženem dogovoru. »Referendum bo smiseln le, če se bo odločalo o tem, kar ponuja Evropa,« je dejal.

Grčija zavrnila »izsiljevalsko ponudbo«

Medsebojne obtožbe in novi predlogi reform »vzemi ali pusti« so v minulih dneh otežili iskanje kompromisa med Grčijo in upniki. Dodatno se je zapletlo včeraj, ko so upniki grškemu premierju Aleksisu Ciprasu poskušali olajšati pristanek na njihov predlog reform z novo finančno ponudbo. Če bi grška vlada pristala na njihove reforme, bi Atenam za pet mesecev podaljšali obstoječi program pomoči in jim nakazali dodatnih 15 milijard evrov. Prav tolikšno vsoto namreč Grčija potrebuje do novembra za odplačilo dolgov z obrestmi.

Cipras in grška vlada sta ponudbo zavrnila kot nedostojno. Premier se ni strinjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, da so jim upniki predložili velikodušno ponudbo. »Ustanovna načela Evropske unije so bila demokracija, solidarnost, enakopravnost in medsebojno spoštovanje. Med njimi ni izsiljevanja in ultimatov. Nihče nima pravice ogrožati ustanovnih načel.« Ne gre za izsiljevanje, ultimate ali ponudbe »vzemi ali pusti«, sta mu le nekaj ur pozneje vrnila predsednik evropskega sveta Donald Tusk in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Klasično medsebojno obtoževanje in poučevanje v preteklih dneh se je tako brez rokavic nadaljevalo na predvečer dneva D za Grčijo in evrsko območje. Po Ciprasovi referendumski napovedi, bo teh dnevov D morda še nekaj.

Čeprav na prvi pogled dodaten denar za Grčijo zveni kot privlačna ideja, v resnici ni. Temelji namreč na podaljšanju obstoječih, med grškim prebivalstvom osovraženih varčevalnih ukrepov, ki so ljudi pahnili v bedo, grško gospodarstvo pa na kolena. »Dogovor (z upniki, op. p.) ne sme ponoviti začaranega kroga recesije,« so ob zavrnitvi ponudbe sporočili iz grške vlade. Še ena uporabljena pogajalska taktika institucionalnih upnikov se vsaj za zdaj ni izšla.

Izid današnjega zasedanja evrske skupine naj bi bil odločilen za usodo Grčije, a je zaradi vseh pogajalskih zapletov in taktiziranja obeh strani popolnoma nepredvidljiv. Čeprav se je včeraj v bruseljskih diplomatskih krogih namigovalo, da bi se zasedanje lahko podaljšalo tudi do nedelje, bi morali zaradi določenih časovnih rokov dogovor vendarle že doseči danes. Atene morajo namreč pred torkom potrditi dogovor v parlamentu, podobni ratifikacijski postopki pa čakajo še tudi nemški bundestag. O načrtu B evropski voditelji te dni za zdaj še niso razpravljali. Če bi pogajanja propadla, bi se nemudoma začeli pogovori o evropskih ukrepih ob bližajočem se bankrotu Grčije.

Na tehnični ravni so se sicer včeraj v Bruslju nadaljevala pogajanja. Domnevno so bili v pripravljalnih srečanjih pogajalcev za današnje zasedanje evrske skupine doseženi napredki na številnih področjih. A ob teh optimističnih sporočilih iz diplomatskih krogov sta grški finančni minister Janis Varufakis in premier Cipras opozarjala, da so med njimi številni neživljenjski. Cipras je nemški kanclerki Merklovi in francoskemu predsedniku Françoisu Hollandu razložil, da ne razume, zakaj upniki tako vztrajajo pri uničujočih ukrepih za državo. Varufakis pa je napovedal, da se pod nekatere ne bo podpisal, če ne bodo spremenjeni.

Upniki naj bi zahtevali preveč pri pokojninski reformi, kjer si želijo doseči nižanje pokojnin, prepoved predčasnega upokojevanja in zvišanje starostne dobe za upokojitev na 67 let. Prav tako še niso premostili razhajanj pri zahtevanih večjih davkih v številnih panogah.