V regijo tako v času viška sezone obiranja jagod, jabolk in nekaterih vrst vrtnin pride tudi do 500 tujih delavcev, večinoma iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Romunije in Moldavije. Govori se, da nekateri celo kar brez delovnih dovoljenj, le s turistično vizo. Slednjega seveda nismo mogli preveriti, saj podatkov o nezakonitem delu nihče noče izdati.
Niti 1,5 evra na uro
Na največjih nasadih pri posameznemu delodajalcu najde delo od 50 do 150 in več tujih sezonskih delavcev, plačani pa so za naše razmere zelo nizko. Ponekod komaj 1,5 evra ali še manj na uro. Natančneje: delavci iz nekdanje Jugoslavije 1,5 evra, tisti iz Romunije ali Moldavije celo 1,2 evra. Kot nekakšen dodatek imajo na voljo prenočišče v barakah ali odsluženih hišah, kjer je v enem prostoru tudi po 8 ali več postelj, sanitarni prostori in kopalnice so skupni. Ura odmora za kosilo, ki jim ga kar na delovišče pripelje delodajalec, ni všteta v delovni čas.
Pravo nasprotje teh so manjše kmetije, kjer zaposlujejo dosti manjše število sezonskih delavcev. Od pet do petnajst ali dvajset. Ti so v glavnem vsako leto isti in so Slovenci. Ker jih v glavnem plačujejo po 3,5 evra na uro, kar pomeni, da lahko na mesec zaslužijo tudi več kot 700 evrov, jih ni preveč težko najti.
Višja plača temelji na zaupanju
»Nekaj je takih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in me kar sami pokličejo, nekaj jih je iz vrst upokojencev,« nam je zaupal Mitja Zidanič iz Globokega, ki se največ ukvarja s poljedelstvom, na njivah ima zasejane pšenico, koruzo, sojo in oljno ogrščico, ima pa tudi rastlinjake, kjer goji paradižnik, papriko in kumare. Poleg sedmih najetih delavcev na 75 hektarjih kmetijskih površin delajo tudi vsi trije preostali člani družine.
Brežičan Bojan Kreačič se je, kot pravi, v maline zaljubil pred 15 leti. Vrsto let je za nizko plačo delal pri enem od večjih pridelovalcev, pred štirimi leti je šel na svoje in se samozaposlil. Danes na dveh hektarjih rastlinjakov prideluje vrtne in gozdne jagode, maline, ameriške borovnice, šparglje, robide, letos si je omislil še nasad za ekološko pridelavo desetih odpornih sort jabolk. Pravi, da je zadovoljen.
»Tveganje s samozaposlitvijo ni preveliko, če veš, kaj želiš, če imaš kakovost, če te ne premami pohlep in če si seveda pripravljen veliko delati. Sam večkrat vstajam ob treh zjutraj in preneham delati šele ob enajstih zvečer,« nam je pripovedoval Kreačič, medtem ko je skupina delavk obirala maline. Večino pridelka proda neposrednim kupcem na ljubljanskih tržnicah. Najete sezonske delavce tudi on plačuje po 3,5 evra na uro, kar pomeni, da dobijo občutno več kot pri uvodoma omenjenih velikih pridelovalcih.
Po njegovem slovenskih sezonskih delavcev ni pretežko dobiti, če jim lahko zagotoviš dostojno plačilo. »Če imaš delavce, ki jim ne zaupaš, ni dobro. To je najverjetneje tisti faktor, da veliki pridelovalci številne na tujem najete delavce ne zmorejo plačevati po isti urni postavki kot mi manjši pridelovalci, saj kakovost njihovega dela težko nadzorujejo, kar se na koncu kaže v nižji ceni njihovih pridelkov, po večini namenjenih velikim trgovcem,« razmišlja Kreačič, ki zatrjuje, da mu pridelovalci s poceni najeto delovno silo na trgu ne predstavljajo konkurence, ker se njihovi pridelki ne srečujejo na istih trgovskih policah.
