Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Vtisi čeških izvidnic v Radovljici so bili pričakovani, saj mi je mesto z okolico kar dobro poznano. Z veseljem sem po dolgem času prebral pohvalne besede o TIC, kar je bolj izjema kot pravilo v Dnevnikovih izvidnicah, naj bo zimskih ali poletnih. Komentatorji na to veliko pomanjkljivost turistične ponudbe Slovenije sistematično opozarjamo, a se ni še nič spremenilo. Zato je pozitivna izkušnja v Radovljici zares izjemen žarek, ki je lahko dober zgled vsem drugim. Tudi ugotovitev izvidnic o občini Radovljica, ki »veliko da na turizem«, lahko samo potrdim in povežem z vrsto njunih pozitivnih vtisov.
Prepričan sem, da bo po prenovi tudi hotel Grajski dvor preusmeril svoje razpoznavne vonjave v kanalizacijo in bo primernejši za bivanje turistov. Prenova in obnova hotela seveda ne more biti izgovor za smrad in razmetane postelje. Seveda bodo morali v Radovljici razmisliti tudi o »prenovi« vseh tistih, ki hotel upravljajo in še vedno razmišljajo o tako imenovanih turističnih sezonah. Enako velja za zaposlene v recepciji, ki ne znajo in ne morejo pravilno usmeriti gostov, če ne poznajo kraja (!). Za to je najosnovnejši pripomoček že dober zemljevid kraja.
To pa je bilo tudi vse, kar bi lahko izpostavil kot negativno v Radovljici. Vse drugo je namreč naredilo na izvidnici nadvse pozitiven vtis, kljub temu da se nista najbolj strinjali s cenami prenočitvenih in gostinskih storitev, še zlasti ne s cenami lectovih src. Primerjava je zanimiva, saj je izdelovanje lectarskih izdelkov skupna srednjeevropska rokodelska dediščina. Seveda so tudi določene tehnološke in likovne inačice v posameznih državah nekdanje monarhije, ki jih je treba upoštevati pri primerjanju cen izdelkov. Izvidnici je prevzel Čebelarski muzej, kar ne preseneča, saj je njegova vsebina ena od bolj povednih muzejskih predstavitev v Sloveniji, čeprav predvsem po zaslugi soočenja s pestro motiviko panjskih končnic.
Opozoriti velja tudi na ponudbo spominkov v muzeju, pri katerih so denimo napisi na kozarcih medu celo v češkem jeziku. Kulinarične izkušnje sta si izvidnici nabirali v gostilni Lectar, kjer pa ju je glede na videz lokala in oblačilni videz strežnega osebja zmotila ponudba balkansko-turških čevapčičev in pleskavic. To ne bi bilo tako izstopajoče, če bi bili ti jedi ustrezno umeščeni in predstavljeni v jedilnem listu. Podobno velja tudi za jedi, ki si jih je izbrala vegetarijanska izvidnica in jih je razumela kot priloge. Uvrstitev štrukljev, žgancev, praženega krompirja idr. med priloge je seveda botrovala komentiranju cene, kar se ne bi zgodilo, če bi vse te jedi ponujali tudi kot samostojne in predvsem z njihovimi zgodbami. Kljub nekaterim pripombam sta bili izvidnici s postreženimi jedmi zadovoljni. Malo manj v drugi gostilni naslednji dan, ko sta okušali gobovo juho in sir na žaru. Glede slednjega ne bi izgubljal besed, saj nikakor ne sodi med prizadevanja Slovenije za kulinarično razpoznavnost in drugačnost. Prav tako me ne moti, da skoraj v vsaki gostilni ali restavraciji ponujajo gobovo juho, in to vse celo leto. Moti pa me, da so vse te juhe zelo različnih kakovosti in nekatere vidijo gobe le na fotografiji vrečk, ki jih uporabljajo za njihovo pripravo. Gobove juhe so predvsem sezonske juhe. Če pa jih pripravljamo iz sušenih gob, potem morajo biti to zares prave sušene gobe.
Te pripombe seveda ne veljajo za gostilno Avguštin, saj nam izvidnici nista podrobneje navedli, kaj je botrovalo njunemu razočaranju nad gobovo juho. Za konec izvidnice sta se izvidnici odpravili na pot ob Savi. Njuni vtisi so bili več kot odlični in spet se je potrdilo, da za dober turizem ne potrebujemo ne vem kakšne infrastrukture, mučilnih naprav, žičnic in druge industrijske opreme, ampak le zeleno in zdravo naravno okolje z urejenimi potmi in možnostmi za različna nerežirana doživetja.
Marjana Grčman, urednica TV-oddaje Na lepše, TV Slovenija
Radovljica se s svojo ponudbo vse od leta 2011, ko se je Javni zavod za turizem usmeril v novo turistično podobo, v sveže zgodbe in festivalsko dogajanje, sistematično razvija. In to v kvalitetno destinacijo, ki na pragu turistično obleganega Bleda očitno stavi na goste višjega cenovnega razreda. Zato me ne čudi splošno dober vtis, ki ga je Radovljica pustila na izvidnicah. Tudi pri organizaciji naših snemanj v tem kraju so se tako ponudniki kot turistični delavci izkazali za hitre, profesionalne in prijazne. Veseli me, da so v Radovljici tudi v praksi žive tematske poti. Naj ob tematskih poteh opozorim še na turistični avtobus, ki bo Radovljico (tudi letos) cel julij in avgust povezoval z Bledom in Bohinjem. Pohvale tudi za strpnost v TIC, kjer so delavci s svojim odnosom prvo ogledalo kraja.
Dober vtis je pokvaril edinole neprofesionalen odnos receptorjev v hotelu Grajski dvor. Na spletni strani hotela piše, da se »osebje hotela gostom trudi vsakodnevno pričarati domačnost – in da s prijaznostjo in ustrežljivostjo poskušajo izpolniti vse vaše želje«. Res? Zakaj je potem receptorka Čehinji na hitro odpravila, češ, kam pa naj vaju usmerim, itak nista od tu?
Nedopustno je tudi, da sta gostji videli razmetano sobo in umazano kopalnico. Valiti krivdo na druge zaposlene je navadna površnost. Očitno sploh niso preverili, v kakšni kondiciji sploh oddajajo svoje sobe. Kar je nespoštljivo do gosta. Vonj po kanalizaciji pa je sploh uničujoč za dober vtis. Še dobro, da to ni pokvarilo dobre volje in pozitivnega vtisa pri okušanju sladke Radol’ce.
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
Radovljica je ena od tistih turističnih destinacij v Sloveniji, ki je vse bolj prodorna, ima pa potencial postati ena večjih zgodb presenečenj. In tudi spletni nastop gre v tej smeri, torej ambiciozno in celovito, kar po naši sodbi to spletno mesto uvršča med najboljše doslej ocenjene destinacijske portale. Kljub temu da nimajo rezervacijskega sistema, so predstavitve ponudnikov dovolj celovite in informativne, da uporabnik ne bi smel imeti nikakršnih težav pri organizaciji svojega obiska v Radovljici. Posebno všečna je osredotočenost na izkušnje in lokalno avtentičnost: Tako na primer lahko na primer izpostavimo poglavje »narejeno v Radol'ci«, kjer so predstavljeni lokalni pridelovalci hrane (in tudi drugi: lončarji, Elan, ipd.). Dobro je, da Radovljica gradi na razlikovalnih vsebinah, na primer zelo všečna in poglobljena je tako predstavitev kolesarskih in pohodnih poti, ki so tudi vrisane na zemljevid. Odlično so predstavljeni tudi dogodki, še zlasti tisti, ki so vse bolj znani tudi širši slovenski in tuji javnosti. Nekoliko pogrešamo bolj celovito predstavitev kongresne ponudbe, a iz vsebin je razvidno, da je ponudba osredotočena na poroke. Poroke so očitno glavni del ponudbe in so temu primerno predstavljene. Upraviteljem bi priporočal še aktivnejšo integracijo družbenih medijev v komuniciranje in s tem povezano interaktivnost, nekoliko več ambicioznosti in celovitosti pri upravljanju bogate dediščine, ki jo predstavlja narodno-zabavna glasba – predvsem ime Avsenik, vključevanje aktivnega e-poštnega trženja in več vlaganj v izboljšanje nekaterih besedil in vsebin. Uvrstitve v iskalnikih kažejo, da je delo dobro opravljeno. Splošna ocena: zelo dobro.
