Čeprav so košarkarski klubi, ki sodelujejo v regionalni ligi ABA, in nacionalne zveze, katerih člani so, prejšnji teden podpisali sporazum, s katerim naj bi ugodili zahtevam evropske košarkarske zveze Fiba Europe, zapletov še ni konec. Fiba je pohodila sporazum. Podpisnikom je sporočila, da s tem dogovorom niso ugodili njenemu statutu, ki prepoveduje lastniške deleže v ligah fizičnim osebam.
Jabolko spora je v tem, da bodo ljudje iz podjetja Sidro (ustanovitelji so Radovan Lorbek, Roman Lisac, Zmago Sagadin, Josip Bilić, Danko Radić in Bože Miličević), ki je imelo doslej glavno besedo v ligi, v skladu z zagrebškim sporazumom prek dvajsetodstotnega lastništva v novoustanovljenem podjetju ABA Sidro, ki bo od zdaj vodilo tekmovanje, še vedno ohranili vpliv. Sidro, ki jo doslej upravljalo ligo ABA, pa ima delež tudi v podjetju Euroleague Commercial Assets (ECA). To skrbi za trženje in marketing evrolige in evropskega pokala, Fiba pa ga ne priznava. Zato ne priznava niti lige, v kateri imajo vpliv gospodarski subjekti, povezani z ECA oziroma Ulebom, ki bedi nad evroligo in evropskim pokalom. Če Aba zahtevam ne bo ugodila, Fiba grozi z izključitvijo reprezentanc (slovenske, hrvaške, bosanske in makedonske) s septembrskega evropskega prvenstva. Za rok naj bi postavila 29. junij.
Bitka za ligo ABA je torej le ena od front, ki jih je odprla Fiba v želji po obvladovanju evropskega klubskega tekmovanja. Tega ji ga je pred leti iz rok izpulil Uleb, ki ga podirajo veliki in bogati evropski klubi. Fiba je na naslove klubov iz jadranske lige minuli konec tedna poslala pismo, v katerem zahteva, da prekinejo sodelovanje z vsemi subjekti, ki jih sama ne priznava. Poleg tega zahteva uskladitev urnikov z mednarodnim koledarjem, ki bo od leta 2017 spremenjen, ker bodo znova uvedli kvalifikacijske reprezentančne tekme. Kot poročajo srbski mediji, naj bi ob koncu tedna ob robu evropskega prvenstva za košarkarice na zasedanju izvršnega odbora Fibe Europe v Budimpešti sklenili iste zahteve poslati preostalim evropskim ligam in nacionalnim organizacijam.
V še posebno zahtevnem položaju so se znašli klubi, ki so se prek tekmovanja v ligi ABA prebili v evropske pokale, Crvena zvezda in Cedevita v evroligo, Partizan, Budućnost in Olimpija pa v evropski pokal. Vsem grozi, da v teh tekmovanjih ne bodo smeli nastopati. Klubi so se odzvali ostro. Predsednik Cedevite Mladen Veber je dejal, da bo šel do konca, do sodišča, če bo zagrebški klub ostal brez evrolige. Nezadovoljni so tudi pri Unionu Olimpiji. »S kašno pravico se Fiba vtika v kar dvanajst ali še več lastnikov, torej klubov, ki odločajo, kako bodo sodelovali? Morda je bolje, da kakšnega pravnika vprašate, kako je to mogoče,« je dejal direktor Olimpije Matevž Zupančič, ki pričakuje, da bo slovenska zveza sledila svojemu poslanstvu, kar je po njegovem zaščita interesa klubov. »Zagotovo pa zveza ni v lahkem položaju.«
Jasni so tudi v hrvaški zvezi. Njen glavni tajnik Željko Drakšić nam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da bodo spoštovali statut Fibe. »Hrvaška zveza ne bo podprla lige, ki je Fiba ne priznava,« je dejal. Toda nacionalne zveze so prejšnji teden podpisale sporazum s klubi. »Ja, ker so tako hoteli klubi, ki so nam dali na mizo končni predlog, mi pa smo ga podpisali. In zdaj spet nekaj ni v redu.« Če bodo klubi igrali v ligi ABA v takšni obliki, ki je Fiba ne priznava, hrvaška zveza ne bo imela dilem. V tem primeru bo v skladu s statutom Fibe klube izključila iz državnega prvenstva. Toda klubska tekmovanja se bodo začela šele oktobra, evropsko prvenstvo pa bo septembra. Torej Fiba grozi, da bo klube kaznovala, še preden bodo z igranjem v sporni ligi kršili njena pravila. »Me boste 15. junija suspendirali za to, kar bom morda storil 15. oktobra? Tu ni logike. Če bodo klubi oktobra igrali v ligi, ki je Fiba ne priznava, jih je pa po tem absolutno treba suspendirati. V tem primeru mora nacionalna zveza poslušati Fibo.«
Glede na nastali položaj bi bilo pričakovati, da zveze s področja nekdanje Jugoslavije tesno sodelujejo in iščejo rešitve, toda očitno ni ravno tako. »S slovensko zvezo sem v stiku, a ne toliko kot prej. Morali bi več komunicirati. Skupaj smo ustanovili to ligo in bi se lahko sestali, pa se nismo niti enkrat. V zadnjem času sem bil več v stiku s srbsko kot s slovensko zvezo. Ne vem, zakaj je tako.« Dejal je, da so bili stiki pogostejši, ko sta Slovenijo zastopala prejšnji predsednik in generalni sekretar (Roman Volčič in Iztok Rems). Pojavile so se tudi govorice, da naj bi v Budimpešti predstavili novo evroligo pod okriljem Fibe. »Sem član izvršnega sveta Fibe Europe, pa nič ne vem o tem,« je dejal Željko Drakšić.
Morda pa tu tiči odgovor na vprašanje, zakaj so odnosi med slovensko in hrvaško zvezo ohlajeni. Slovenska zveza v izvršnem svetu Fibe Europe namreč nima svojega člana, poleg hrvaške ga imata z območja nekdanje Jugoslavije tudi Bosna in Hercegovina z Mirsadom Donlagićem in Srbija z Dejanom Bodirogo, ki je dejaven pri uveljavljanju zahtev Fibe.
