Napoved zavezniških sil iz smučanja, nogometa, košarke, rokometa, hokeja in atletike o združitvi v novo športno zvezo odmeva v domači športni javnosti. Med poznavalci športnega dogajanja pri nas se ob tem odpirajo mnoga vprašanja, saj gre navsezadnje za enega najbolj odmevnih organizacijskih premikov v športu doslej. Za zdaj še ni natančnega odgovora, kako bi morebitna združitev samooklicanih velikih športnih zvez vplivala na razmerja moči v slovenskem športu, jasno pa je, da bi se organizacijska struktura v domačem športu korenito spremenila.
Kamen spotike sestava IO OKS
Na mestu je vprašanje, kaj je bil povod za to, da je šesterica zavezniških zvez predvsem v odnosu do Olimpijskega komiteja Slovenije nastopila tako enotno. Kot smo zapisali že predvčerajšnjim, sta po naših informacijah osrednji pobudnici za organizacijski premik na področju športne politike smučarska in nogometna zveza. Ni nepomembno, da so se izrazitejša nesoglasja v odnosu med olimpijskim komitejem in smučarsko zvezo začela prav po zadnjih volitvah za predsednika OKS, ko je Bogdan Gabrovec prepričljivo premagal Zorana Jankovića in nasledil do tedaj nepremagljivega Janeza Kocijančiča.
Kamen spotike je najverjetneje sestava izvršnega odbora olimpijskega komiteja, kjer po decembrskih volitvah ni več prostora za predstavnika smučarjev. Ni dvoma, da je bila neizvolitev v glavni organ slovenskega športa prav gotovo boleč udarec za vrh smučarske zveze na čelu s predsednikom Enzom Smrekarjem in direktorjem Jurijem Žurejem. Za smučarsko zvezo, ki na letni ravni obrne več kot enajst milijonov evrov in ima pod svojim okriljem kar sedem panog, je bilo spoznanje, da so jo na demokratičnih volitvah izločili iz odločanja, očitno kaplja čez rob.
Vogrinec predlaga izredno skupščino
Takšen scenarij se zdi najbolj verjeten tudi starosti slovenskega alpskega smučanja Tonetu Vogrincu. Spomnimo, na volitvah je Tjaša Andree Prosenc kot predstavnica individualnih zimskih olimpijskih športov prejela kar trideset glasov več od Enza Smrekarja, kar je bilo tudi zanj svojevrstno sporočilo. Vogrinec pravi, da ravno ta primer govori o sistemskih napakah. »Nekaj ne deluje. Že dolgo se zavzemam, da bi športne panoge ločili po pomembnosti. Jasno je, da je nogomet pomembnejši od karateja, a imata v olimpijskem komiteju obe zvezi enako število glasov. Smučarska zveza združuje sedem panog, zato bi moral biti njen glas slišan. Ljudje bodo rekli, da ima smučarska zveza na letni ravni kar enajst milijonov evrov proračuna, a glede na več panog znotraj te organizacije to ni tako veliko. Zdaj se dogaja, da manj pomembne panoge preglasijo pomembnejše,« je povedal Vogrinec, ki je naklonjen nekaterim spremembam, za katere se potegujejo uporniške članice velike olimpijske družine.
Šesterica zvez je že povedala, za kaj se zavzemajo, a v javnosti še vedno ni pojasnjeno, na kakšen način naj bi jim to uspelo uresničiti. Na tem področju bi paraorganizacija tudi zaradi napovedane nove ohladitve odnosov z olimpijskim komitejem lahko naletela na največje težave. »V pobudi za ustanovitev nove zveze vidim opozorilo, da je treba nekaj spremeniti. Očitno je, da si omenjene zveze želijo izboljšati svoj status. Kako rešiti zagato, je veliko vprašanje. V politiki radi rečejo, da se bodo usedli za isto mizo in skušali najti rešitve. V tem primeru vidim rešitev v sklicu izredne skupščine, na kateri bi spremenili pravila. Dejstvo je, da delitev na dva pola ne bo prinesla pravega učinka,« razmišlja dolgoletni smučarski funkcionar Tone Vogrinec.
Razslojevanje se že dogaja
Z morda najbolj očitnim trkom interesov v domačem športu se bo moral spopasti predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Nastali položaj bo v polletnem obdobju na čelu komiteja zanj prvi resnejši preizkus. Glede na okoliščine je malo možnosti, da bi mu uspelo ustaviti vihar velike šesterice. Gabrovec je na teh straneh že včeraj govoril o »močnem razslojevanju slovenskega športa na velike in male«, kar se pravzaprav že dogaja.
Gabrovčev predhodnik Janez Kocijančič, ki je bil četrt stoletja na najvišjem položaju v OKS, je včeraj iz Bakuja sporočil, da ne želi prilivati olja na ogenj. Pristavil je, da imajo zveze pravico do združevanja, vendar si želi, da s tem ne bi rahljale odnosov z olimpijskim komitejem. »Politike komiteja ni lahko voditi, saj se srečuješ z interesi več kot sedemdesetih športnih zvez. Ko sem bil sam predsednik OKS, tovrstnih združevanj ni bilo. Večkrat sem naletel na različna vprašanja, ki smo jim morali nameniti veliko časa. Sedanja odprta vprašanja bi bilo smiselno medsebojno reševati. Napeta soočanja med komitejem in zvezami so neprimerna. V svetu ne poznam primera, da bi nekdo ustanovil paralelni olimpijski komite. Treba je vzeti pamet v roke in stvari rešiti razumno. V konfliktnih razmerjih ne vidim prednosti,« je ocenil Kocijančič.
