Nova športna zveza: Odkriti spopad med centri moči v športu

Vse zveze odvisne od OKS

Predsedniki večine omenjenih športnih zvez so zaradi vpliva v gospodarsko-političnem življenju pomembni na družbeni lestvici. Mnenja izmenjujejo tudi na večjih športnih dogodkih, kakršna je bila nedeljska nogometna tekma med Slovenijo in Anglijo v Stožicah. Po naših informacijah sta osrednji pobudnici za organizacijski premik na področju športne politike nogometna in smučarska zveza, ki imata skupno več kot dvajset milijonov evrov letnega proračuna. Čeprav z uradnimi informacijami javnost še ni seznanjena, želi skupina športnih zaveznikov pohiteti z ustanovitvijo nove zveze. Kot pravijo nekateri naši sogovorniki, lahko že v tem mesecu pričakujemo novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili načrte. Šesterica zvez naj bi se neformalno že dogovorila o razporeditvi položajev znotraj zveze športnih zvez.

In zakaj šest pomembnih športnih zvez sploh stremi k spremembam? Ni nepomembno, da njihovi predstavniki večkrat poudarjajo, da imajo premalo besede znotraj Olimpijskega komiteja Slovenije, s katerim se stežka identificirajo. Večkrat slišimo, da Bogdan Gabrovec, Iztok Čop, Janez Sodržnik, Tomaž Barada in drugi visoki funkcionarji OKS ne razumejo težav nogometašev, košarkarjev, rokometašev, hokejistov, smučarjev in atletov. Ustanovitev nove zveze bi bila prav gotovo odgovor na politiko OKS, s katero se omenjeni ne strinjajo. Ne gre spregledati, da so odločno opozicijsko držo zavzeli trije predsedniki zvez, ki so na decembrskih volitvah pogoreli v tekmi za stolčke v organih OKS. Spomnimo, tedaj so brez pomembne funkcije ostali smučarji (predsednik Enzo Smrekar), hokejisti (predsednik Matjaž Rakovec) in rokometaši (predsednik Franjo Bobinac), medtem ko so si položaj v izvršnem odboru zagotovili atleti (predsednik Gregor Benčina), košarkarji (predsednik Matej Erjavec) in nogometaši (Branko Florjanič).

Z akcijo šestih zvez se je v slovenskem športu najverjetneje začel celo najbolj odkrit spopad med pomembnimi centri moči. Zdi se, da popuščanja ne bo, končni razplet pa bi lahko vodil v globok razdor med različnimi strujami. Veliko vprašanje je, kaj bi športne zveze lahko dosegle s poenotenjem, saj ima olimpijski komite prednost na zakonodajnem področju. Dejstvo je, da so vse športne zveze tudi pri financiranju odvisne od sodelovanja z olimpijskim komitejem. Zdi se, da bi OKS na dolgi rok v vsakem primeru izšel kot zmagovalec. V športnih zvezah bi morali med drugim dobro premisliti o smiselnosti zaostrovanja razmer.

Smrekar: Želimo biti slišani

Kot manj verjeten scenarij se v zakulisju omenja možnost izstopa nekaterih športnih zvez iz olimpijske družine, kar bi pomenilo poraz panožnih zvez. Treba je vedeti, da olimpijski komite glede na mednarodna pravila deli tudi vozovnice za olimpijske igre. V tem primeru je smučarska zveza precej bolj odvisna od olimpijskega komiteja kot obrnjeno. Njen predsednik Enzo Smrekar je odločen, ko opozarja, da olimpijski komite premalo upošteva mnenje večjih zvez. »Velike športne zveze imamo v primerjavi z majhnimi nedvomno specifične potrebe. Menimo, da se naše potrebe premalo upošteva, po drugi strani pa je edini sogovornik z državo Olimpijski komite Slovenije. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi upoštevali tudi interese velikih zvez, a venomer obstaja bojazen, da je na čelu skupina, ki ima drugačne interese. Bistvo združevanja športnih zvez je v tem, da želimo biti slišani in aktivni sogovorniki v procesu odločanja. Kako bodo ljudje govorili in odločali v našem imenu, če ne poznajo problematike? Tako si ne predstavljamo prihodnosti slovenskega športa,« je razlagal Enzo Smrekar.

Kakšne koristi bi imele športne zveze z ustanovitvijo paraorganizacije, še vedno ni povsem znano. Realno je pričakovati poslabšanje medsebojnih odnosov z olimpijskim komitejem, a Enzo Smrekar pravi, da tako ne gre več naprej: »Vprašajmo se, ali lahko nekdo v imenu največjih zvez odloča o prihodnosti slovenskega športa brez konsenza in dialoga. Zakaj olimpijski komite ne poskrbi, da so največje športne zveze aktivno vključene? Olimpijski komite kot združenje športnih zvez obstaja zaradi športnih zvez, ki so ga tudi ustanovile, in ne more biti namenjen samemu sebi. Osebno si sploh ne znam predstavljati, kako se bodo funkcionarji na olimpijskem komiteju odločali o zimskih olimpijskih igrah, na katerih so predstavniki smučarske zveze daleč najštevilnejši, brez našega sodelovanja.« Smrekarja med drugim moti, da ima vsak član olimpijskega komiteja po en glas, kar ocenjuje kot žalitev do velikih zvez. »Po obstoječem statutu je mogoče na hitro s peščico ljudi ustanoviti zvezo z volilno pravico, ki je po številu glasov enaka denimo slovenskemu nogometu. Gre za šolski primer volilne aritmetike,« je razlagal Smrekar in spomnil na model v smučarski zvezi, kjer imajo veliki klubi tudi po deset glasov. »To pomeni, da ima njihov glas težo, primerno njihovi velikosti, rezultatom in delu, ki ga vložijo v razvoj športa.«

Rakovec: To ni nasprotovanje OKS

In kako je pri drugih organizacijah, ki se zavzemajo za preoblikovanje športne politike? Hokejska zveza Slovenije bo jutri odprla dopisno izredno skupščino, na kateri bodo klubi odločali o včlanitvi v zvezo velikih športnih zvez. Predsednik Matjaž Rakovec je zelo naklonjen ideji, a zaradi morebitne zamenjave v vrhu HZS ni nujno, da bo njegov predlog sprejet. Rakovec je dejal, da združitev podpira predvsem zaradi zastopanja skupnih interesov, kot so množičnost, vrhunskost in organiziranost. Rakovčeva težnja po ustanovitvi parazveze bi lahko bila povezana tudi z njegovim jasnim nestrinjanjem s politiko olimpijskega komiteja. Znano je, da sta imela olimpijski komite in hokejska zveza hladne odnose že v času Janeza Kocijančiča v vrhu komiteja. Z ustoličenjem njegovega naslednika Bogdana Gabrovca se razmere niso izboljšale.

Hokejisti v novi sestavi izvršnega odbora nimajo več svojega predstavnika, povrhu je pred tremi meseci kot član strokovnega sveta za tekmovalni šport protestno odstopil generalni sekretar hokejske zveze Dejan Kontrec. »Ustanovitev nove zveze ni nasprotovanje olimpijskemu komiteju. V novo organizacijo se vključujemo zveze, ki na državni ravni praviloma prirejamo odmevne dogodke. Za seboj imamo ogromno število gledalcev in največ registriranih športnikov. Govorimo o vrhunskih športnikih, s katerimi se ljudje identificirajo. Osrednji namen združitve je izboljšanje pogojev za uspeh,« je še komentiral Rakovec.

V zavezniški skupini uporniških zvez je največje presenečenje atletska zveza, ki je zaradi najnižjega proračuna med šibkejšimi figurami. Njen predsednik Gregor Benčina pravi, da bo atletska zveza v vsakem primeru še naprej tvorno sodelovala z olimpijskim komitejem. O priključitvi k zvezi velikih športnih zvez bo odločal upravni odbor atletske zveze, Benčina pa v povezovanju vidi dodatno priložnost za sodelovanje in lažje uresničevanje ključnih ciljev za razvoj slovenskega športa. »To so želje po povišanju javnih sredstev za šport in spremembi davčne zakonodaje, ki je povezana z vlaganji v šport, in financiranju športne infrastrukture. Atletika je kljub izjemnim tekmovalnim uspehom že desetletje prikrajšana za ustrezno športno infrastrukturo v obliki centralnega atletskega stadiona in pokritih atletskih površin, ki bi omogočale normalno vadbo tudi v zimskih mesecih.«

Gabrovec: Preprosto ne razumem

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec dobro ve, kaj se pripravlja v ozadju. Odločno trdi, da je ustanavljanje nove zveze z delovnim imenom Za šport v tem trenutku nepotrebno. »Prepričani smo, da lahko v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez vse zveze izrazijo svoja mnenja, še posebej pa tiste, ki imajo svoje predstavnike v izvršnem odboru. Treba je upoštevati, da je bila nova organiziranost olimpijskega komiteja predstavljena leto dni pred volitvami, ki so bile 16. decembra lani. Tedaj smo menjali tudi strategijo olimpijskega komiteja ter ob tem ves čas pozivali članice, da jasno izrazijo svoje predloge, kakšnih sprememb si želijo. Nihče iz omenjenih zvez ni napisal niti ene pripombe, četudi so bili člani bivšega vodstva olimpijskega komiteja. Tega, kar se dogaja, preprosto ne razumem,« je presenečen Gabrovec.