Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije: Nisem, ne želim biti in nikoli ne bom Kocka

Predsednik OKS Bogdan Gabrovec v teh dneh, ko mineva pol leta, odkar je 16. decembra lani postal naslednik Janeza Kocijančiča, nabira kilometrino po Sloveniji. Na pogovor o aktualni problematiki v slovenskem športu se je v Ljubljano pripeljal iz Nove Gorice, kjer je OKS odprl regijski center. Med pogovorom je kazal očitno razočaranje nad dogajanjem v ozadju slovenskega športa.

Če takšno početje pomeni nezaupnico delu olimpijskega komiteja, bi kot institucija radi videli temeljni razlog te nadzveze ali zveze velikih športov, kot se je poimenovala. Ko kogar koli izmed vpletenih vprašamo, kaj je narobe z obstoječim sistemom, ne dobimo nobenih odgovorov. Sprašujemo jih, ali imajo pripombe k sistemu kategorizacije športnikov in športnih panog, ali imajo v nacionalnih športnih zvezah premalo število športnikov, ali imajo v nacionalni panožni športni šoli premalo zaposlenih kadrov? Želimo izvedeti za področje, za katerega menijo, da so zaradi obstoječih meril prikrajšani. Povratnih informacij pa ni od nikoder.

Zanesljivo je takšna pot edina pravilna, saj velja za vseh 207 članic Mednarodnega olimpijskega komiteja. Navsezadnje je v mednarodnih organih glas Slovenije vreden toliko kot kitajski, ali glas Malte v primerjavi z ruskim.

To ni res in je čista izmišljotina! Ko smo slišali govorice, da se nekaj dogaja, sem sklical ožji kolegij, na katerem smo se pogovarjali o tej temi. Nekdo iz naše skupine ali kdo drug, ki je vdrl v sistem, je zapisnik kolegija z oznako zaupno razposlal določenim akterjem. V dokumentu je med drugim pisalo, da so Erjavec (Matej, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, op. p.), Ropret (Metod, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, op. p.), Kos (Miran, predstavnik lokalnih športnih zvez v izvršnem odboru OKS, op. p.) in Benčina (Gregor, predsednik Atletske zveze Slovenije, op. p.) agitatorji. To je gospode užalilo in z vsemi štirimi sem opravil razgovor, z Erjavcem v ponedeljek kot zadnjim. Vsi so člani 21-članskega izvršnega odbora, torej ožjega vodstva. Nihče izmed njih mi v opravljanju mojega mandata ni omenil, da bi bilo treba kar koli spremeniti. Na skupščini OKS, ki je bila 26. maja, smo imeli na dnevnem redu posebno točko z naslovom Pobude in predlogi članic. Deležni smo bili le vprašanj na temo selitve na novo lokacijo (OKS se je iz Tivolija preselil v BTC, op. p.) in zmanjšanja stroškov. Prisotni na skupščini so dobili odgovor, da smo plače zaposlenih znižali za 140.000 evrov in da bomo zmanjšali stroške s selitvijo za 100.000 evrov na letni ravni.

Da bo ta primer nekakšna verbalna paralelka, sem pričakoval. Zveza borilnih športov je bila ustanovljena pred osmimi leti. Ustvarjena ni bila z namenom volilnega telesa, ki bo sprejemal sklepe, saj po pravilih OKS to ni možno. Ustanovljena je bila izključno zato, da je povezovala borilne športe v vsebinah, enakih programih usposabljanja, ustanovitve katedre za borilne športe...

Ampak pri borilnih športih je šlo dejansko za borilne vsebine. Ne govorite mi, da imata nogomet in smučanje kaj posebno skupnega, razen to, da je en vodilni užaljen, drugi pa veliki predsednik. Smučarska zveza ima znotraj svoje zveze sedem različnih panog in bi morala kaj storiti, da bi poenotila kake zadeve. Ampak o tem naj se odločajo oni in v vsebino se ne bom spuščal. Zato je primerjava z zvezo borilnih športov neprimerna.

To telo ni bilo enotno. Težkoatletska zveza je glasovala drugače, tudi savate zveza ni bila na moji strani. Po mojih informacijah jih pet do šest od 17 ni glasovalo zame.

Gre za močno razslojevanje slovenskega športa na velike in male. Verjamem, da bo prišlo do nasprotnega učinka. Nekateri športi se bodo vprašali: »Kje smo pa mi mali, če so oni veliki?« Da je nekdo velik zato, ker je nogometaš, je zame primitivno razmišljanje. Veličina se kaže z rezultatom, delom, željo po uvrstitvi na olimpijske igre. Ne pa da rečeš, da tako ali tako ne bomo prišli na olimpijske igre, ker nimamo takšnega potenciala. S takšnim razmišljanjem vodstva nogometne zveze se njihovi športniki tudi nikoli ne bodo uvrstili na olimpijske igre. Ker vse preberem, sem sicer opazil, da je bilo nekaj na to temo v zadnjem programskem petletnem programu sicer napisanega. Vsi veliki športniki, naj posebej omenim Messija in Ronalda, so najprej tekmovali na olimpijskih igrah, šele kasneje so šli v profesionalne pogone.

Smučarji imajo svojega predstavnika v strokovnem svetu za tekmovalni šport in je v podobi Tomasa Globočnika zelo dober član. Prisotni so tudi v odboru športa za vse, res pa je, da nimajo svojega predstavnika v izvršnem odboru. Na sestanku s smučarsko zvezo smo Enza Smrekarja kot predsednika zveze povabili na seje, ko bo govor o zimskih športih. Do zdaj takšne tematike še ni bilo in predstavnika smučarske zveze še nismo povabili, da nam ne bi kdo česa očital. Če nekdo ni bil izvoljen v izvršni odbor, pa gotovo ne bomo spreminjali statuta. Tega, da ima po nalogu predsednika smučarske zveze njihov kader prepoved sodelovanja z našimi strokovnimi sodelavci, pa ne razumem. Osebno sem bil prisoten na vseh programih smučarske zveze in se jih nisem izogibal. Enzo Smrekar mi je na majski podelitvi nagrad smučarjem dejal, da je čas, da se dobiva. Da me bo poklical. Rekel sem mu, da sem na voljo, kadar koli bo želel. Ne bom pa se prostituiral in vsak drugi dan nekoga klical, kdaj bom imel sestanek. Pred aktualnimi zadevami sem se želel z nogometno zvezo sedemkrat sestati in spoštovani predsednik je sedemkrat našel razlog, da ni imel časa.

Na zadnji skupščini sem rekel, da na naslednjo ne bomo čakali eno leto, temveč bomo imeli na isti dan, kot so bile volitve, novo. Razpravljali bomo o delovanju v letu 2015. Če bo večina ugotovila, da ne delamo dobro, ali da nismo vredni zaupanja, bomo razpisali nove volitve. Naj mi samo nekdo navede argumente, ne pa da jih izrekajo užaljeni. Javno sem povedal, da nisem, ne želim biti in nikoli ne bom Kocka (Janez Kocijančič, bivši predsednik OKS, op. p.). Na nogometni tekmi med Slovenijo in Anglijo sem vnovič pozval Čeferina, naj nogometna zveza kaj napiše, če meni, da kaj ni v redu. Ne pa da vplivnim ljudem govorijo nekaj na pamet, ker postajajo že malce smešni.