Notranji in pravosodni ministri Evropske unije so včeraj več ur razpravljali o migracijski agendi EU in predlaganih kvotah za preselitev in naselitev azilantov. Kot se je nakazovalo že pred zasedanjem, se o predlaganem kvotnem sistemu niso poenotili. Strinjali so se, da je solidarnost potrebna, nikakor pa se niso mogli zediniti glede vprašanja, ali naj se 40.000 beguncev iz Italije in Grčije preseli po predlagani obvezni kvoti evropske komisije. Za učinkovito migracijsko politiko so ob pripravljenosti na solidarnost izpostavili nujnost učinkovite politike vračanja ekonomskih migrantov v njihove domovine. Migracijski agendi evropske komisije so tako države članice zadale hud udarec.
Slovenija: kvotni sistem je pomanjkljiv
»Vse države članice so ugotovile, da smo v izrednih razmerah. Vsi si še naprej želimo stabilnost v Evropi, ta pa predstavlja največjega sovražnika nacionalistov. Da bi lahko zagotavljali stabilnost, potrebujemo solidarnost in odgovornost vsake države članice,« je po koncu zasedanja notranjih ministrov razpravo strnila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl Leitner. Poudarila je, da mora za begunce z vojnih območij in druge preganjane obstajati kraj v Evropi, a da je hkrati treba vzpostaviti tudi odločnejše vzvode vračanja ekonomskih migrantov v njihove države. Le na ta način bodo azilante državljani EU tudi sprejeli, je ocenila.
Zasedanje je potekalo v luči vse večjih razhajanj evropskih držav glede predlaganega kvotnega sistema za migrante. Številne države so predlagani ključ razdelitve migrantov iz Italije in Grčije ter naselitve 20.000 azilantov iz najbolj ranljivih držav že zavrnile. Španija jih denimo zavrača, ker po mnenju uradnega Madrida ne upoštevajo v zadostni meri brezposelnosti v posamezni državi. Podobne razloge navajajo tudi države iz vzhodne Evrope. Spet drugi krog držav, med katere sodita Francija in Nemčija, zagovarja obvezen razdelitveni ključ, a ob tem si želijo tudi sprememb pri začrtanih kvotah.
Slovenija solidarnostnemu principu ne nasprotuje, a opozarja, da bi države same s svojimi zmožnostmi morale prostovoljno sprejeti migrante, ne pa da jim te določijo kvote evropske komisije. Slovenija bi po predlaganem kvotnem sistemu morala obvezno sprejeti 495 migrantov iz Italije in Grčije, dodatnih 207 iz najbolj ogroženih držav pa bi se lahko prostovoljno odločila stalno naseliti. »Solidarnost mora biti prostovoljna, znotraj zmogljivosti naše države in ob upoštevanju naših specifik,« je stališče uradne Ljubljane pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Po njenem mnenju sta solidarnost in odgovornost neločljivo povezani. »Če bomo prisiljeni sprejeti več oseb, kot zmoremo, ima lahko to negativne posledice tako za našo državo kot za ostale članice in EU kot celoto. V takem primeru namreč tem osebam ne bomo mogli zagotoviti ustreznih standardov obravnave in zaščite, težko jih bomo integrirali v našo družbo, zato bodo neizogibne sekundarne migracije,« je ocenila.
Dodala je, da je razdelitveni ključ v očeh Slovenije pomanjkljiv. Pri določitvi števila beguncev bi namreč morali upoštevati še velikost urbanih območij, obstoječe zmogljivosti za sprejem prosilcev, smernice spontanih prihodov in migracijske pritiske v posamezni članici v daljšem obdobju od upoštevanih zadnjih štirih let.
Schengen že zmrzuje…
Medtem ko se na politični ravni odločitev o preselitvah migrantov ne premakne, se neposredne sosede že spogledujejo z večjim mejnim nadzorom. Francija je tako denimo v minulih dneh že vzpostavila temeljite preglede na mejnem prehodu Ventimiglia z Italijo, s čimer je dejansko začasno zamrznila schengenski sistem prostega pretoka ljudi. Ker so jih francoske oblasti na meji začele zavračati, je na italijanski strani meje obtičalo 250 migrantov, ki so želeli svojo pot nadaljevati proti drugim državam članicam. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je dejal, da ima Francija na osnovi obstoječih azilnih pravil migrante vso pravico vrniti v državo, kamor so sprva pripotovali. Odziv italijanskega notranjega ministra Angelina Alfana in premierja Mattea Renzija je bil oster. Italija ocenjuje, da tako imenovana dublinska pravila zaradi obsega prihoda migrantov v Italijo (od leta 2014 jih je na Apeninski polotok prispelo že 220.000) ne predstavljajo več primerne podlage za soočanje z migrantskim vprašanjem. Potem ko je Renzi že napovedal, da bo evropsko solidarnost za takojšnje reševanje migrantskega vprašanja na preizkušnjo postavil tudi z dvigom trupel okoli 800 migrantov pred libijskimi obalami, je po kolebanjih evropskih držav napovedal še italijanski načrt B. Z njim naj bi se uprli nasprotnikom porazdelitve migrantov. Po poročanju italijanskih medijev naj bi Rim po tem načrtu migrantom izdajal začasne vize, s čimer bi v schengenskem prostoru lahko brez težav odpotovali v druge države članice. Tujim ladjam, ki bi v mednarodnih vodah pred Italijo rešile prebežnike, pa naj ne bi več dovolili izkrcavati migrantov na italijanskih obalah.
Odpor proti vse večjemu številu migrantov iz Italije se krepi tudi v Nemčiji, kjer je lani za azil zaprosilo največ migrantov, in Avstriji, kjer se število prosilcev za azil potroji že vsak mesec. Čeprav so v nemških zveznih državah Bavarska in Saška hoteli okrepiti nadzor na mejah, so trčili ob nasprotovanje zvezne vlade. Schengenskega sistema Avstrija tako zaenkrat še ni zamrznila, je pa poostrila nadzor potnikov v mejnem zaledju in zamrznila izdajanje azilov.
Italija, Francija in Nemčija so sicer medsebojne napetosti malce le zgladile. Dogovorile so se, da bodo čim hitreje poskušale v njihove domovine vrniti migrante, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena.
