Predstavniki podjetij, zbranih okoli Štajerske gospodarske zbornice, so po pričakovanju še dodatno utrdili vpliv v skupščini največje zdravstvene zavarovalnice Vzajemne.
V ponedeljek je namreč po redni skupščini zastopnikov potekala še volilna seja za 15 praznih mest v 45-članski skupščini. Napovedi Dnevnika so se uresničile. Večino od izpraznjenih mest, kjer naj bi zastopali interese več kot 800.000 članov Vzajemne, so zasedli kandidati Štajerske gospodarske zbornice. Iz njihovih vrst prihaja najmanj osem od 15 novih zastopnikov, domala vsi ostali izvoljeni kandidati pa prebivajo na severovzhodu Slovenije.
Glaserjevega nečaka zamenjala direktorica Henkla
Vzvodi tako odločanja kot nadzora v Vzajemni so s tem še tesneje zdrknili v objem Štajerske gospodarske zbornice pod vodstvom Romana Glaserja, predsednika uprave Perutnine Ptuj. Že prej naj bi obvladovali večino v skupščini, kar se kaže v sestavi nadzornega sveta Vzajemne. Še naprej ga bo očitno vodila Aleksandra Podgornik, direktorica štajerske zbornice in Glaserjeva desna roka. V njem pa ne bo več Borisa Pipana, Glaserjevega nečaka, saj so ga stari zastopniki na ponedeljkovi skupščini zamenjali z Melito Ferlež, nekdanjo direktorico družbe Henkel Maribor.
Dejstvo, da je štajerska zbornica okrepila vpliv, dodatno razgalja slabosti zapletenega volilnega sistema v Vzajemni in potrjuje dvome v njegovo primernost. Gre za tako imenovano kooptacijo, pri kateri računalniški program z žrebom na vsaki dve leti izbere 15 oziroma tretjino zastopnikov, ki se morajo posloviti iz skupščine Vzajemne. Zatem preostalih 30 zastopnikov na prazna mesta postavi nadomestne člane, ki so bili izvoljeni neposredno leta 2011. Na nedavni volilni seji so tako o tem pomembnem vprašanju odločali predvsem predstavniki štajerske zbornice.
Po dolgih letih rast števila zavarovancev
Zastopnike zavarovancev Vzajemne, ki so se na skupščini seznanili s preteklim poslovanjem družbe, je predsednik uprave Aleš Mikeln vendarle razveselil z dobro novico. Po dolgih letih izgubljanja članov in tržnega boja z Adriaticom Slovenico (AS) in Triglavom, Zdravstveno zavarovalnico so v Vzajemni naposled preobrnili smernico. Lani so na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ugotovili več kot dvoodstotno rast zavarovancev, z 827.699 na 845.415. Pridobivali naj bi predvsem zavarovance iz vrst AS. Vzajemna povečuje tudi število drugih zavarovanj, ki jih je že več kot 14.000.
Toda cena njihovega novačenja je bila visoka. Po javno dostopnih podatkih so se stroški pridobivanja zavarovanj skorajda podvojili in presegli pet milijonov evrov. Samo provizije odtegovalcem in zastopnikom so se povečale za 257 odstotkov na 4,2 milijona evrov. Obratovalni stroški, ki vključujejo stroške dela, so bili tako v lanskem letu višji za 16 odstotkov. Kot je Mikeln pojasnil zastopnikom, so s tem pridobili dodatnih 80.000 zavarovancev.
Toda nižji prihodki in manjši dobiček
Kljub temu se rast ni odrazila v višjih premijah. Zaradi znižanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ob koncu leta za 15 evrov, kar je pomenilo 12-milijonski izpad, in znižanja mesečne premije z marcem 2014 za en evro, so se prihodki pomembno znižali. Tako je Vzajemna zbrala 258 milijonov evrov kosmatih zavarovalnih premij, kar je za 3,3 odstotka manj kot leta 2013. Vse to je vodilo v slabši končni rezultat. Vzajemna je ustvarila za tretjino manj čistega dobička, in sicer 4,8 milijona evrov. Tega bodo v celoti namenili varnostnim rezervam.
Na rezultate negativno vplivajo tudi stroški sodnih postopkov proti nekdanjim upravam, ki sta jih vodila Marko Jaklič in Boštjan Aver. Proti njim je nekdanji predsednik izredne uprave Dušan Kidrič vložil številne odškodninske tožbe, ki pa padajo kot po tekočem traku. Do sedaj sta bili zaključeni dve od skupno 13 zadev, pri čemer sta bila zahtevka Vzajemne zavrnjena. Vzajemna je imela s temi postopki že za okoli 400.000 evrov stroškov.
