Ruske sile so tako tam zaključile svojo večletno misijo v Južnem Kavkazu, piše Reuters, Gorski Karabah pa so v celoti vrnili Azerbajdžanu.
»Armenija nima nobenih teženj ali zahtev onkraj mednarodno priznanih meja in upamo, da bo v procesu razmejitve obnovljena ozemeljska celovitost Republike Armenije,« je prejšnji teden dejal premier Nikol Pašinjan. »Razmere v Armeniji in Azerbajdžanu ostajajo napete po azerbajdžanski vojaški akciji v Gorskem Karabahu septembra lani. Vojaški uspeh Azerbajdžana in neuspešna vloga Rusije kot garanta prekinitve ognja sta spremenila regionalno razmerje moči. Pomembno je omeniti, da je Rusija zavrnila pomoč Armeniji med azerbajdžansko ofenzivo, kar je privedlo do velikega razkola med Armenijo in Rusijo ter Armenijo močno spodbudilo k približevanju Zahodu. Verjamemo, da je to priložnost za vzpostavitev stabilnosti v regiji in hkrati da državam priložnost, da izstopijo iz ruske orbite, za katero je značilna prisila,« je 11. aprila pred ameriškim senatom pojasnil general Christopher Cavoli, poveljnik Natovih sil v Evropi.
Začelo se je določanje mejne črte
V torek sta ekipi iz Armenije in Azerbajdžana postavili prve mejne oznake, potem ko so se uradniki strinjali z razmejitvijo odseka na podlagi zemljevidov iz sovjetskega obdobja.
General Cavoli je pojasnil, da je Armenija ugotovila, da bi bilo nadaljevanje konflikta z Azerbajdžanom, ki ima za seboj nafto in plin ter močno Turčijo, nesmiselno. Rusija ni pokazala interesa, da bi ga branila: ne le zaradi vojne v Ukrajini, ampak tudi zaradi signalov iz Erevana o obračanju proti Zahodu in oceni, da je treba ohraniti dobre odnose z Bakujem.
Vlada v Erevanu je sprejela vrnitev Gorskega Karabaha Azerbajdžanu, ker se nahaja znotraj njegovih mednarodnih meja. Premier Pashinyan je 19. marca dejal, da Armenija tvega vojno z Azerbajdžanom, če ne vrne štirih azerbajdžanskih vasi, ki jih ima pod nadzorom od zgodnjih 1990-ih, ko jih je okupirala. Odločitev je povzročila proteste v Erevanu, a je pričakovati, da se bodo sčasoma umirili, saj bi morala tudi javnost razumeti, da vstop v vojno prinaša poraz.
Alijev trdi, da za mir ne potrebujejo posrednika
Baku je odločitev o vrnitvi štirih vasi, v praksi le dveh in pol, ker je Azerbajdžan že delno nadzoroval priložena naselja, razglasil za »dolgo pričakovan zgodovinski dogodek.« Erevan pa je sporočil, da to pomeni »zmanjšanje tveganj, povezanih z razmejitvijo meje in varnostjo.«