Učinek Franje
Rekreativni kolesarji v želji biti kar najbolj podobni profesionalcem vse prepogosto izzivajo usodo na prometnih cestah. »Gre za učinek maratona Franja, kjer se dirka v skupini in rekreativci se pred maratonom skušajo na take razmere pripraviti,« je razložil izvrsten poznavalec slovenskega kolesarstva, zagnan rekreativec in Dnevnikov športni sodelavec Metod Močnik. Poleg preventivnega opozarjanja na pasti takega početja Močnik razmišlja še o dveh možnih rešitvah: »Traso Franje bi bilo treba spremeniti tako, da bi bila že od starta tako težka, da bi se skupina povsem razbila in bi kolesarji vozili posamično. Potem se ne bi bilo treba učiti vožnje v gruči. Treba pa bi bilo tudi močneje popularizirati stranske ceste, ki so precej manj prometne.«
S tem se še kako strinja eden naših najboljših kolesarjev Luka Mezgec: »Ne razumem, zakaj se je treba voziti po glavni cesti, recimo po Poljanski dolini, če pa so stranske tam okoli precej prijetnejše. Ali pa med rekreativci znamenita Dolska runda od Dolskega prek Hrastnika do Krtine, kjer gre že za pravo tekmovanje in kolesarji v želji po čim boljšem času ne samo da vozijo po celem pasu, celo ovinke sekajo. Tam so policisti že nekajkrat posredovali in je malo bolje, pa vendarle tako početje res močno odsvetujem.«
Kot je še pojasnil Mezgec, vozijo poklicni kolesarji v skupini po dva vzporedno zato, ker je celo bolj varno. »Kolona je krajša, vozniki nas hitreje opazijo in tudi bolj varno prehitijo. Po trije vzporedno ne vozimo nikoli!« je dejal Mezgec in vsem kolesarjem položil na srce, da se morajo zavedati, da so v prometu šibkejši člen. Že res, da tudi vozniki motornih vozil pogosto nimajo razumevanja do kolesarjev, a tudi Mezgec priznava, da so za nesreče največkrat krivi sami. »Če stvari nimaš razčiščenih v glavi, ti prav nič ne pomaga, ali si profesionalec ali pa rekreativni kolesar.«
Kolesarji krivci v polovici primerov
Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1410 kolesarjev (predlani 1356), od katerih jih je bilo 764 tudi povzročiteljev nezgod. Trinajst kolesarjev je lani izgubilo življenje, leto prej še trije več. Letos sta življenje izgubila že dva kolesarja.
Globa v primeru, ko kolesarji ne vozijo eden za drugim, je sicer le 40 evrov. Andrej Zalokar iz Kranja, sicer organizator enega najbolj prepoznavnih rekreativnih kolesarjenj Rekreatur in tudi sam navdušen kolesar, se zaveda »črnih ovc« med kolesarji. »Prav nič ne bi bilo narobe, če bi policisti še bolj zavzeto kaznovali tiste kolesarje, ki jim je prav malo mar za varnost v prometu,« meni Zalokar, ki je v Kranju uspel z idejo o posebni komisiji za kolesarstvo, ki je pridobila tudi nekaj denarja iz mestnega proračuna. »Izpeljali bomo vrsto preventivnih akcij ter poskrbeli za odstranitev najbolj črnih točk v sami infrastrukturi. Po tem pa res, žal, lahko na vrsto pride zgolj še kaznovanje,« je dejal Zalokar in zatrdil, da so udeležence Rekreatura že navadili, da se je v skupini treba voziti drug za drugim. »Hkrati pa se trudimo, da izbiramo stranske, manj prometne poti. Ne nazadnje je to tudi smisel rekreativnega kolesarstva,« je še dodal Zalokar.
