Ko je bil decembra 2012 v drugem poskusu in z najnižjim številom potrebnih glasov izvoljen za predsednika državnega sveta, je Mitja Bervar poudaril, da je potrebno »drugemu domu« državnega zbora povrniti ugled. V svojem prvem odzivu je izpostavil še »prelomno obdobje« in »težke čase«, saj »državljanke in državljani bolj kot strankam zaupajo predstavnikom civilne družbe in lokalnega okolja«.
Tedaj so se namreč po Sloveniji že vrstile vseslovenske ljudske vstaje, nekaj mesecev pred tem pa je v parlamentu potekala burna razprava o spremembi ustave, s katero so bili poslanci iz vrst SDS, Državljanske liste, DeSUS in NSi pripravljeni ukiniti državni svet. Tedanji predsednik DL in parlamenta Gregor Virant je kot prvopodpisani pod predlog utemeljeval, da je ta institucija nepotrebna, med argumenti za njeno ukinitev pa navedel poenostavitev zakonodajnega postopka in političnega sistema pa tudi prihranek javnih sredstev. Ker predlog ni zbral potrebne dvotretjinske večine, se je postopek ustavil, tako da je državni svet danes še vedno del ustavne državne ureditve. Svetniki so včeraj, po polovici petega mandata, za svojega predsednika znova izvolili diplomiranega ekonomista, predstavnika kulture in športa ter nekdanjega člana slovenske kadetske rokometne reprezentance Mitjo Bervarja, ki bo čez dober mesec dni praznoval abrahama.
Ugotovitve zunanje revizije ga niso odnesle
»Če sem odkrit, sem bil prepričan, da ni veliko možnosti, da postanem predsednik državnega sveta,« je po volitvah pred slabimi tremi leti za Dnevnik priznal Bervar, ki tedaj menda ni vedel, da z izvolitvijo nemudoma nastopi delovno razmerje na novem delovnem mestu. V SNG Opera in balet Ljubljana so tako čez noč ostali brez ravnatelja, ki bi ga lahko že oktobra 2011 odnesla zunanja revizija – ta je namreč pokazala določene računovodske nedoslednosti. Tedaj je svet zavoda predlagal Bervarjevo razrešitev, vendar predloga takratni začasni kulturni minister Boštjan Žekš ni sprejel, ukrepal pa ni niti njegov naslednik Žiga Turk.
Bervarja je za ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana konec leta 2009 v nenavadnih okoliščinah – ob njegovi kandidaturi so spremenili razpisne pogoje – imenovala tedanja ministrica za kulturo Majda Širca. Čeprav je le nekaj mesecev prej na koprski fakulteti za menedžment opravil zagovor diplomske naloge z naslovom Model kriznega managementa v društvih, so na ministrstvu poudarjali, da se je Bervar že večkrat izkazal kot krizni menedžer. Prepričale so jih Bervarjeve dolgoletne izkušnje na vodilnih delovnih mestih: vrsto let je kot generalni sekretar vodil poslovanje Društva slovenskih skladateljev in Slovenskega glasbeno-informacijskega centra, pred tem je bil tudi predsednik Mešanega pevskega zbora Ljubljanski madrigalisti. »Javni zavod je trenutno v zelo nezavidljivem položaju in potrebuje vodstvo, ki bo kos turbulentnim razmeram ob zaključku naložbe, selitvi v nove prostore ter sanaciji vodenja in poslovanja javnega zavoda,« so svojo izbiro tedaj opravičevali na kulturnem ministrstvu. Bervarju se je kasneje v javnosti sicer očitalo povečanje dolga tedaj že tako zadolžene Opere, zasluge, da se je zavihtel na čelo tako ugledne kulturne ustanove, pa so nekateri pripisovali kar njegovi ženi Sonji Kralj Bervar, nekdanji (pod)predsednici LDS in zaposleni na kulturnem ministrstvu, trenutno pa svetovalki za področje kulture v stalnem predstavništvu Slovenije pri EU.
Pridružila sta se mu nekdanja sodelavca
Bervar je tudi predsedniško funkcijo v državnem svetu začel kot krizni menedžer. Kmalu po nastopu mandata – ustanovno sejo je sicer zaznamovala odločitev svetnikov, da ne potrdijo mandata Francu Kanglerju – je ukinil službo za odnose z javnostmi, promocijo in protokol in vzpostavil kabinet predsednika. Vodja njegovega kabineta je postala dotedanja poslovna sekretarka v SNG Opera in balet Ljubljana Ariana Debeljak, medtem ko je tedaj največ vprašanj sprožal razpis za zunanjega svetovalca za storitve komuniciranja z javnostmi. Opozorila, da je bil razpis namenjen zdajšnjemu predstavniku državnega sveta za stike z javnostmi Robertu Celestini, so se namreč tedaj izkazala za resnična. Celestina, nekdanji vodja službe za komuniciranje v SNG Opera in balet Ljubljana, ki je ta položaj zasedel prav v času Bervarjevega ravnateljevanja in ki se mu je takrat iztekala pogodba o sodelovanju s to kulturno ustanovo, je kasneje uspel na razpisu, na katerega so se sicer prijavile tudi številne komunikacijske agencije.
Mitja Bervar je bil včeraj edini kandidat za vodenje državnega sveta v preostanku petletnega mandata. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 31 svetnikov, sedem jih je bilo proti. »Če ne bi znal krmariti med pritiski, ki prihajajo z leve in desne, in če bi bil preveč konflikten, bi imel zagotovo kakšnega protikandidata,« je okoliščine volitev povzel eden od 40 državnih svetnikov, sicer predstavnikov socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Letošnji proračun državnega sveta, v katerem je trenutno zaposlenih 24 ljudi, znaša slaba dva milijona evrov in je le nekoliko nižji od proračuna, ki ga ima na voljo predsednik države. Plača predsednika sveta naj bi po zadnjih podatkih Ajpesa znašala okoli 5400 evrov bruto. »Z izjemo Ivana Kristana so bili vsi dozdajšnji predsedniki državnega sveta, vključno z Bervarjem, izrazito bledi in nekarizmatični ter so le še utrjevali prevladujoče prepričanje v javnosti o nepotrebnosti tega drugega doma,« poudarjajo pozornejši kronisti dogajanja na slovenskem političnem prizorišču.
Po vnovični izvolitvi pa je Bervar prepričan, da so »v teh dveh letih in pol izboljšali splošno prepoznavnost in priznavanje državnega sveta kot drugega doma, pri nekaterih malo težje, pri drugih morda malo lažje«. V Dnevniku smo o dogajanju v državnem svetu nazadnje poročali v začetku maja. Tedaj so se državni svetniki seznanili z najnovejšimi dognanji upokojenega profesorja kemije Antona Perdiha: analiza DNK je namreč pokazala, da so geni, značilni za Slovence, avtohtoni in stari več tisoč let.
