Konec junija se iztečejo pogodbe 64 informatorjem, ki so po uvedbi nove socialne zakonodaje (leta 2012) pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju vlog pomagali uporabnikom centrov za socialno delo. Ob tem pomagajo tudi strokovnim delavcem, ki so zasuti z vlogami, da prosilci za socialne transferje odločbe dobijo čim prej. Ker bodo vsi centri prihodnji mesec ostali brez informatorjev, ki so jih tri leta usposabljali in izobraževali, se bojijo, da odločb ne bodo mogli več izdajati pravočasno. Kot pravi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva, prve težave pričakujejo že poleti, ko bodo dijaki in študentje množično oddajali vloge za državne štipendije, starši otrok, ki bodo začeli obiskovati vrtec, pa vloge za znižano plačilo vrtca.
Mesec ali dva zamude
V piranskem centru za socialno delo pričakujejo, da bodo ljudje na odločbe morali čakati mesec ali dva dlje kot doslej, pravi direktorica centra Majda Golja. To lahko za najemnika stanovanja, ki je odvisen od državne subvencije najemnine, pomeni, da bo ostal brez strehe nad glavo. Lahko se zgodi, da njegov najemodajalec ne bo pripravljen čakati nekaj mesecev na tisti del najemnine, ki je odvisen od odločitve centra. Tudi družina z otroki, ki na prvi pogled ne sodi med najbolj socialno ogrožene, se lahko znajde v hudi stiski. Če je eden od staršev zaposlen, ni upravičena do denarne socialne pomoči, ki jo centri obravnavajo prednostno. Vendar pa bo na štipendije in otroške dodatke, ki so zanjo pomemben dohodek, čakala tudi več mesecev. Vprašanje je, ali bodo dobavitelji elektrike in tople vode ali banke, ki čakajo plačilo obroka za kredit, razumeli, da bodo morale položnice počakati na pomoč države. Zamudam pri odločanju sicer vselej sledijo poračuni, v katerih center upravičencem prejemke nakaže tudi za nazaj, kar pa rokov za plačilo na položnicah ali opominih ne spremeni.
Še manj časa za ljudi
Drugi zaposleni zagate strokovnih delavcev ne bodo gledali križemrok. »Pomagali bomo vsi, vendar pa se s povečevanjem materialnih in socialnih stisk skokovito povečujejo tudi druge težave, kot so nasilje v družini, odvisnosti, alkohol, težave v duševnem zdravju, celo brezdomstvo,« opozarja Golja. »Strokovne delavke, ki imajo pred seboj človeka v stiski, se mu želijo posvetiti in mu pomagati pri iskanju rešitev. To je osnova socialnega dela. Žal pa bodo morale zaradi čakajočih pred vrati in kupa vlog tudi čas za razgovor skrajšati.« Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se kadrovskih stisk centrov zavedajo. Skupaj s predstavniki Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije pripravljajo podroben pregled zaposlenih, ki bo podlaga za iskanje nadaljnjih rešitev.
Informatorji so bili na centrih zaposleni v dveh zaporednih projektih, podprtih z evropskim denarjem. Na ministrstvu pravijo, da so bili že od vsega začetka mišljeni kot začasna pomoč, vendar so obljube po kadrovski okrepitvi na centrih razumeli drugače. Na ministrstvu obljubljajo, da bodo najranljivejšim še naprej pomagali do ustrezne pomoči, vendar šele v novi finančni perspektivi, iz katere pa črpanje sredstev še ni mogoče.
Marsikaj bi rešila tudi že nekajkrat prestavljena reorganizacija centrov. »Najprej želimo vpeljati tako imenovane informativne izračune za socialne transferje in tako razbremeniti strokovne delavce administrativnega dela.« To naj bi ministrstvo uresničilo sredi prihodnjega leta. »Strokovni delavci se bodo lahko več ukvarjali z uporabniki, saj bodo imeli manj dela z odločbami.« Le informativni izračuni pa za učinkovitejše delo ne bodo zadostovali, opozarja profesor dr. Bernard Stritih z ljubljanske fakultete za socialno delo. »Strokovni delavci bodo ljudem učinkoviteje pomagali, če jim bodo lahko ponudili ustrezno vrsto in intenzivnost pomoči.« Opaža tudi, da ljudje vse pogosteje potrebujejo pomoč, ki je centri ne morejo zagotoviti, denimo pomoč psihoterapevtov, ki je kot ena redkih držav nimamo urejene z zakonom, temveč si jo morajo ljudje poiskati sami.
