Dolge vrste čakajočih na pomoč pred vrati strokovnih delavcev na centrih za socialno delo, njihova slaba volja, včasih pa celo nestrpnost in izgredi niso več redkost, opozarja direktorica piranskega centra za socialno delo Majda Golja. Stiske ljudi se kopičijo, zaposleni na centrih pa jih ne morejo reševati dovolj učinkovito. Ovirata jih gora birokratskega dela in premalo časa za ljudi, za kar so krive finančne in kadrovske prepreke, ki se iz leta v leto stopnjujejo.
Ljudi, ki potrebujejo pomoč, je vse več. Centri so lani prejeli kar za petino več prošenj za redno in izredno denarno socialno pomoč kot leto pred tem, število prošenj za subvencijo najemnine stanovanja se je povečalo za tretjino. Socialna stiska ljudi pa povzroča tudi naraščanje nasilja, slabše medsebojne odnose v družinah in težave v duševnem zdravju. V krizni center za mlade se je na primer lani zateklo kar 40 odstotkov več otrok kot leto prej, podoben porast beležijo tudi krizni centri za žrtve nasilja.
A v prihodnje bodo vrste na centrih za socialno delo še daljše, opozarja Goljeva. Junija bodo ostali brez 62 informatorjev, ki so jih s pomočjo evropskih sredstev zaposlili po sprejetju nove socialne zakonodaje pred tremi leti. Junija letos se projekt izteče, država pa, kljub obljubi, da ne gre le za začasno rešitev, nima 1,8 milijona evrov na leto, da bi prevzela financiranje. To bo za centre hud udarec, pravi direktorica, saj že zdaj težko opravijo vse naloge. V preteklosti so že ostali brez pripravnikov in brez delavcev, ki opravljajo javna dela, nalog, ki jih morajo izvesti, pa je vse več.
»Včasih ne vidimo več izhoda iz kadrovskih in finančnih omejitev, ki nam jih prepisujejo varčevalni in drugi zakoni,« pravi direktorica centra za socialno delo Piran Majda Golja. V vsakem centru se v takšnih razmerah tako znajdejo po svoje. V piranskem jim ni preostalo drugega, kot da ljudi v stiski, ki se oglasijo pri njih, naročajo ob dnevih, ko ni uradnih ur. Vendar pa je ta čas namenjen reševanju stisk na terenu in pisarniškim opravilom, za katera zdaj zmanjkuje časa.
»Centri smo popolnoma na dnu!«
»Spoštovati moramo vse zahteve po zmanjševanju števila zaposlenih, vendar resnično ne vemo več, kje bi lahko koga pogrešili,« opozarja Golja. Urnike imajo namreč tako natrpane, da težko nadomeščajo celo zaradi bolezni odsotne sodelavce. Tako se je pred nedavnim na enem od koroških centrov zgodilo, da bi novopečeni očka skorajda ostal brez očetovskega dopusta, a so stisko centra v njegovi službi razumeli in mu omogočili dopust z novorojenčkom. »Delavka za to področje je zbolela. Vlagatelji so vloge lahko oddali, odločbe pa so dobili šele, ko se je vrnila na delo,« pravi direktor CSD Slovenj Gradec Jurij Šumečnik. Zamude centrov so sicer pogostejše pri pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatki, štipendije), vendar vlagatelji, če odločbe ne dobijo pravočasno, prejemke prejmejo tudi za nazaj.
Reorganizacija še pod vprašajem
Delovanje centrov za socialno delo naj bi poenostavila reorganizacija, ki jo na ministrstvu za delo načrtujejo že več let. Janja Romih z ministrstva kljub temu zagotavlja, da še vedno sodi med prioritetne naloge. Obenem priznava, da zaradi pomanjkanja denarja, ki bi ga za to potrebovali, poteka sprememb še niso določili. »Raje s tem nekoliko počakamo, kot pa da bi v reorganizacijo silili z nepremišljenimi potezami. Velikih napak si na področju sociale ne smemo privoščiti.«
Nekaj se vendarle premika. Že prihodnje leto naj bi prejemniki socialnih transferjev začeli prejemati informativne izračune. Namesto vsakoletnega oddajanja vlog za vse pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija najemnine...) bi bili z izračuni enkrat na leto avtomatično obveščeni o pravicah oziroma prejemkih, ki jim pripadajo glede na ekonomsko-socialni položaj. To bi zaposlene na centrih razbremenilo in bi imeli več časa za ljudi. Pri reorganizaciji pa naj bi manjši centri za socialno delo postali izpostave, večji pa bi koordinirali (zahtevnejše) naloge v regiji. To bi strokovnim delavcem po mnenju ministrstva dopuščalo več terenskega dela.
Kljub smelim načrtom pa je predsednik sindikata centrov za socialno delo Perica Radonjič zaskrbljen. Prepričan je namreč, da bi se spremembe morale začeti pri potrebah uporabnikov, ki jih zaznavajo socialni delavci, ne pa v pisarnah uradnikov. Opaža tudi, da zanos strokovnih delavcev in vnema za nove ideje zamirata. Za to je po njegovem krivo ministrstvo za delo, ki v krizi ni kadrovsko in denarno krepilo centrov, pač pa jih je hromilo, in to ravno v času, ko so se začeli soočati z vse več klici na pomoč.