Prelaganje odgovornosti za prodajo Telekoma se nadaljuje. Po dolgotrajnem nedeljskem zasedanju je vlada kot skupščina Telekoma odločila, da bo odločitev o prodaji Telekoma prepustila nadzornemu svetu Slovenskega državnega holdinga (SDH). S to odločitvijo je jasno, da politični vrh ne želi prevzeti odgovornosti za prodajo Telekomovih delnic. Skrajni rok za odločitev o prodaji družbe britanskemu finančnemu skladu Cinven je v sredo, ko se bo iztekla veljavnost njegove ponudbe.
Vlada tlakovala pot za prodajo Telekoma
»Na podlagi odločitve SDH, da gre za primerno in ekonomsko utemeljeno prodajo z dvema pomislekoma, ki sta zdaj odpravljena, je pot za prodajo Telekoma odprta,« je po včerajšnji seji vlade pojasnil predsednik Miro Cerar. Če ne bo nastopila višja sila, bi moral biti Telekom po njegovem prepričanju prodan. Podobno meni tudi minister za finance Dušan Mramor.
Člani nadzornega sveta SDH, ki jim predseduje Samo Lozej, so na četrtkovi seji odločili, da bi bila prodaja Telekomovih delnic v lasti SDH in Republike Slovenije primerna in ekonomsko utemeljena. In to čeprav so številni, med drugim tudi kmetijski minister Dejan Židan iz stranke SD, prepričani, da je ponudba Cinvena prenizka. Osnovna cena brez raznih dodatkov, povezanih denimo z razpletom odškodninskih tožb, znaša po neuradnih informacijah le 110 evrov. Če od nje odštejemo še letošnje dividende v višini desetih evrov, naj bi prevzemna cena znašala 100 evrov. To pomeni, da bo država, Kapitalska družba in SDH, od prodaje okoli 75-odstotnega lastniškega deleža Telekomovih delnic iztržila le 473 milijonov evrov, kar je bistveno manj od prvotnih pričakovanj. Za predstavo, še februarja je vrednost Telekomovih delnic na Ljubljanski borzi znašala 150 evrov.
Toda čeprav naj bi bila po prepričanju nadzornikov SDH ponudba za nakup Telekoma ekonomsko smiselna, ti niso dali soglasja za prodajo družbe.
Vlada ni ujetnica SD
Premierju Cerarju se zdi nenavadno, da SDH, organ, ki je pristojen za takšne odločitve, na skupščino naslavlja tovrstna vprašanja. »Za odločanje o prodaji Telekoma je pristojen SDH in prenašanje odgovornosti ni primerno. Kljub temu smo v vladi o zastavljenih vprašanjih odločali in oba pomisleka, ki jih je izpostavil SDH, odpravili,« je dejal Cerar. Na novinarsko vprašanje, ali vlada odločitve o prodaji Telekoma kot skupščina ni sprejela, ker je postala ujetnica SD, ki prodaji Telekoma nasprotuje, je Cerar odgovoril, da če bi to držalo, ne bi mogli sprejeti odločitve z veliko večino, da naj postopek nadaljuje SDH. Po opozorilih finančnega ministra Dušana Mramorja je bil SDH ustanovljen s ciljem, da se politične odločitve ločijo od strokovnih: »To so bile zahteve evropske komisije in OECD. Zato mora SDH sprejemati tovrstne odločitve, sicer ga ne potrebujemo.« Poleg SMC je vrnitev postopka na SDH podprl še DeSUS. Spomnimo, medtem ko je uprava SDH odločitev o prodaji Telekoma podprla, so jo nadzorniki prenesli na vlado. Četudi bi jo podprli še tam, bi SDH o tako pomembnem vprašanju, kot je prodaja družbe, lahko za mnenje prosila Telekomove lastnike.
Soglasje za razdelitev tveganj
Po Mramorjevih pojasnilih so glede mehanizma tveganja odločili, da vlada soglaša z razdelitvijo tveganj, povezanih s sodnimi in konkurenčnimi postopki proti Telekomu in jamstvom države ter SDH kot prodajalcem. Koliko znaša višina prevzetih tveganj, Mramor ni razkril. Ker pojem strateški lastnik v zakonu o SDH ni pravno utemeljen, ga je po njegovih besedah treba presojati s pravili ekonomske stroke. Zato je vlada upravi SDH naložila, da elemente, ki zagotavljajo strateško vlogo kupca in ki izhajajo iz ponudbe, v primeru prodaje vključi kot sestavni del v pogodbo, vključno z ohranitvijo sedeža Telekoma v Sloveniji. »V obrazložitvi vlade pri sklepanju državnega zbora o privatizaciji državnih podjetij je bilo določeno, da mora strateški lastnik prinesti znanje, ohraniti sedež v Sloveniji in omogočiti Telekomu širitev na tujih trgih. Vse to Cinvenova ponudba zagotavlja,« je pojasnil Mramor. O tem, ali je Cinven strateški lastnik ali, podobno kot pritiče finančnim skladom, le vlagatelj, ki bo Telekom po nekaj letih bistveno dražje preprodal, bo pokazal čas.
Po Cerarjevih pojasnilih so v vladi sprejeli tudi posebni sklep, v katerem so upravi SDH naložili, da v primeru sklenitve pogodbe o prodaji delnic vključi tudi opcijsko pogodbo v korist Republike Slovenije za nakup stoodstotnega lastniškega deleža družbe Soline, v Telekomovi lasti.
Predsednik uprave SDH Matej Pirc odločitve vlade včeraj ni želel komentirati, ker z njenimi sklepi še ni bil seznanjen.
Seja vlade je bila »zelo zaprta«
Iz političnih krogov o dogajanju na včerajšnji vladni seji ni bilo mogoče veliko izvedeti. Kot je dejal eden naših virov, je bila seja »res zelo zaprta«. A vseeno: izvedeli smo, da se je seja začela z osnovnim predlogom, da vlada vroči kostanj prodaje Telekoma, ki ji ga je v četrtek predal nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), sprejme in prodajo odobri. Vendar so med razpravo ugotovili, da takšne odločitve ni mogoče sprejeti brez ustreznih gradiv, med katera na prvo mesto sodi kupo-prodajna pogodba, ki pa je tudi SDH še nima. Zato so po dolgi razpravi, ki po navedbah naših virov ni bila »prav nič dramatična, ni bilo povišanih tonov, zgolj argumentirana razprava, polna pravnih in proceduralnih vprašanj«, sklenili, da uberejo drugačno pot.
Za sklep, kot je bil na koncu sprejet, je torej glasovala večina ministrov Cerarjeve vlade. Trije ministri Socialnih demokratov (SD) so glasovali proti, kot so tudi napovedali. Šef DeSUS Karl Erjavec je sejo sredi dneva zapustil, dva ministra pa sta se pri glasovanju vzdržala. A tudi viri iz SD pravijo, da niso tako zelo nezadovoljni s sprejetim sklepom. Veliko več težav bi bilo, če bi jih vlada preglasovala s takojšnjim soglasjem za prodajo Telekoma.
