Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) včeraj do zaključka redakcije še ni sprejel odločitve o predlogu prodaje 75-odstotnega državnega deleža v Telekomu britanskemu finančnemu skladu Cinven. Tega je na sejo, ki se je začela popoldne in zavlekla v nočne ure, prinesla uprava SDH. Že pred sejo se je zaradi različnih stališč med člani omenjala tudi možnost, da bo nadzorni svet odločanje preložil.
Na voljo še nekaj dni
V ozadju zadnjega dejanja v sagi o postopku prodaje Telekoma, ki se je začela aprila lani, se skriva presečišče izračunov, interesov in političnega pragmatizma. Nov pomemben element v zgodbi je sredin ultimat Cinvena. Iz tega sklada so namreč sporočili, da končno odločitev o prodaji Telekoma pričakujejo do 10. junija. S tem so vladi in SDH dali na voljo še nekaj dni časa. V tem času naj bi vsi vpleteni rešili tudi ključno dilemo: kdo se bo »podpisal« pod odločitev, ali se Telekom proda ali ne? Torej, ali bodo zadnjo besedo imeli nadzorniki SDH ali pa bodo ti odločitev preložili na vlado, ki je po zakonodaji tudi skupščina SDH?
Dve vladni stranki, SMC in DeSUS, želita vroč krompir v vsakem primeru prepustiti organom SDH. Za to imata najmanj dva motiva. V prvi vrsti bi se vlada s tem znebila odgovornosti za posel, ki je s političnega stališča visokotvegan. Tudi za podpornike privatizacije Telekoma je namreč težava kupnina, ki jo je uspelo v postopku prodaje izpogajati SDH. Osnovna cena delnice, očiščena dividend in vseh dodatkov, povezanih z razpletom odškodninskih tožb, izboljšanjem tržnih razmer in odložnimi pogoji, po naših informacijah znaša zgolj 100 evrov. Toliko bo znašala tudi prevzemna cena, ki bo objavljena tudi v javni ponudbi za prevzem, tako bo znašala zgolj 100 evrov. Res je, da je Cinven po oddaji zavezujoče ponudbe, v kateri je za delnico Telekoma ponudil 87 evrov, ceno dvignil. A tudi po tem popravku bo izkupiček države od prodaje paradnega konja s seznama petnajstih podjetij za privatizacijo, ki ga je leta 2013 potrdil državni zbor, precej nižji od pričakovanega. Skupaj s SDH in Kadom bo brez upoštevanja dividend dobila 473 milijonov evrov.
Priložnost za kadrovske posege
S tem je povezan tudi drugi verjetni motiv SMC. Razburjenje javnosti nad odločitvijo, pod katero bodo podpisani v SDH, bi največji vladni stranki dokončno odprlo vrata tudi do večjih kadrovskih posegov v krovnem upravljalcu državnega premoženja. Ne gre namreč pozabiti, da o prodaji odloča nadzorni svet, ki ga je imenovala še vlada Alenke Bratušek. Njegov predsednik Samo Lozej je bil vanj postavljen v kvoti zdaj že zunajparlamentarne stranke PS, prav tako tudi Nives Cesar. Z aktualno vlado sta povezana le Stane Seničar in Roman Dobnikar. Prvi velja za kader DeSUS, drugi pa je bil imenovan v kvoti SD. Medtem ko postopek izbire novih članov nadzornega sveta SDH že teče, se zdi, da je v najtežjem položaju uprava, v kateri sedita Matej Pirc in Matej Runjak. Vtis namreč je, da bi lahko novi nadzorniki kakršno koli odločitev o prodaji Telekoma v vsakem primeru izkoristili za njuno zamenjavo. Pri tem jima bodo bržčas očitali, da prodajnega postopka nista ustavila kljub temu, da je zavezujočo ponudbo oddal zgolj en sam kandidat.
Uradni tečaj delnice Telekoma je sicer včeraj znašal 101 evro. Kljub temu da je njena vrednost po 20. maju, ko so v javnost prišli podatki o končni Cinvenovi ponudbi, v desetih dneh padla s 111 na dobrih 97 evrov, so nekateri delničarji delnice Telekoma v tem času vztrajno kupovali. Med njimi velja izpostaviti neznanega imetnika računa pri Erste. To dopušča možnost, da je več delničarjev stavilo na scenarij, da prodaje ne bo in da se bo delnica Telekoma čez čas znova dvignila.
