Kljub pripekajočemu soncu in vabljivi vodi v bazenih na Kodeljevem na vroče dopoldne še ni bilo kopalcev. Kopica delavcev je namreč še zadnjič na ograjo nanašala modro in belo barvo, nekateri so pometali ploščad med bazeni, drugi na prvi letošnji spust pripravljali zaviti tobogan. Na letnem kopališču so takoj po prvomajskih praznikih zavihali rokave in začeli priprave na poletno kopalno sezono, ki se bo na Kodeljevem tokrat začela v petek, 19. junija, kopalci pa se bodo v zunanjih bazenih lahko hladili vse do konec septembra.
Bazenska voda ima vsaj 26 stopinj
»Balon nad olimpijskim bazenom smo že odstranili, očistili bazene in vanje natočili novo vodo, ki jo v rekreacijskem in otroškem bazenu zdaj pripravljamo, da bo primerna za kopanje,« potek del na kopališču z dvema velikima plavalnima in dvema otroškima bazenoma opisuje Katarina Gaser iz Javnega zavoda Šport Ljubljana, ki je upravljalec letnega kopališča ob Poljanski cesti. »Pred odprtjem bazenov je treba temeljito očistiti tudi ploščad med bazeni, pripraviti garderobe in tuše, opraviti morebitna vzdrževalna dela,« s seznamom obveznosti pred odprtjem nadaljuje Gaserjeva.
Voda v bazenih ima že zdaj zjutraj vsaj 26 stopinj, čez dan jo nekoliko ogreje še sonce. »Tudi ko je kopališče odprto, ves čas skrbimo, da je v vodi ustrezen nivo klora, prav tako morata biti ustrezni vrednost pH in temperatura, voda ne sme vsebovati bakterij in ne sme biti motna,« pojasnjuje Gaserjeva. Poudarja, da bi k bistrosti bazenske vode lahko pripomogli tudi obiskovalci kopališča: »Voda je namreč motna tudi zaradi sončnih krem, kar bi kopalci s tuširanjem pred vstopom v bazen lahko vsaj delno preprečili.«
Čeprav vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo, da se bo živo srebro povzpelo tudi do 32 stopinj, in nekateri okoliški prebivalci že nestrpno čakajo, da bodo z vhodnih vrat kopališča sneli ključavnice in se bodo lahko ohladili v bazenih za visoko zeleno ograjo, pa sogovornica pojasnjuje, da letnega kopališča ne bodo odprli pred načrtovanim datumom. »Dokler je v šolah pouk, je obiskovalcev malo. In tudi če se za obisk kopališča odloči zgolj dvajset kopalcev na dan, mora za njihovo dobro počutje in varnost skrbeti vsa ekipa, od varnostnikov in kopaliških mojstrov do čistilnega servisa in gostincev.«
Ponudbo bo dopolnila Kolezija
Na Kodeljevem bodo tako z odprtjem kopališča počakali še dva tedna. Nekoliko prej bodo kopalci lahko čofotali v bazenih na Ježici, saj na ljubljanski mestni plaži Laguna napovedujejo, da bodo kopališče odprli prihodnjo soboto, medtem ko je za rekreativce že od začetka maja odprto kopališče Ilirija, prav tako se lahko kopalci kopajo tudi v zunanjih bazenih Vodnega mesta Atlantis. Kopališče je namreč za obiskovalce odprto vse leto, saj so zunanje vodne površine povezane z notranjimi.
Ponudbo ljubljanskih zunanjih kopališč pa naj bi še to poletje dopolnilo tudi kopališče Kolezija. Po nedavnih napovedih župana ljubljanske mestne občine Zorana Jankovića bi kopališče ob Gunduličevi ulici prve obiskovalce lahko sprejelo predvidoma že prvi teden julija.
Ljubljanica še ni dovolj čista
Zagotovo pa se letos še ne bo uresničila županova napoved izpred petih let, ko je napovedal, da bi bilo kopanje leta 2012 mogoče tudi na Špici. Kot so pojasnili na občinskem oddelku za varstvo okolja, lanskoletni podatki kažejo, da voda v Ljubljanici večinoma še ni primerna za kopanje: »V njej so bile zaznane previsoke vrednosti bakterije E.coli in enterokokov fekalnega izvora.« Na občini zato pričakujejo, da se bo kakovost Ljubljanice izboljšala po ureditvi celotne komunalne infrastrukture na območju Rakove jelše. »S tem bodo vzpostavljeni pogoji za pridobitev statusa kopalne vode,« so sporočili z občine in dodali, da bi morala biti druga etapa izgradnje komunalne infrastrukture končana do konec oktobra.
Na občini so pred tremi leti tedanjemu ministrstvu za kmetijstvo in okolje sicer predlagali tri lokacije, ki bi v prihodnje lahko dopolnile seznam kopalnih voda. »Predlagali smo lokacije, kjer so se Ljubljančani v preteklosti že kopali, in sicer na Savi nad Črnuškim mostom, na Špici ob Ljubljanici in Ižici,« so pojasnili. Na ministrstvu so takrat ugotovili, da je predlagano območje Save bližje kopalni vodi, saj je samočistilna sposobnost reke velika, tako da tudi bližnja naselja na kakovost vode občutno ne vplivajo.
