V zgodovinskem trilerju iz leta 2006 Življenje drugih (Das Leben der Anderen) lahko spremljamo dramo med agentom vzhodnonemške obveščevalne službe Stasi in znanim režiserjem, ki je osumljen sodelovanja s komunistično partijo. Agent sedi za analognim sprejemnikom in z mikrofoni, predhodno postavljenimi po stanovanju okuženega režiserja, snema in beleži njegove besede in pogovore.

Na tako romantičen način večina ljudi še vedno razume moderne oblike digitalnega prisluškovanja prek spleta, čeprav razlika med obema načinoma ne bi mogla biti večja. Za začetek, prisluškovanja ne opravljajo ljudje, temveč stroji. Izredno zmogljivi računalniki shranjujejo, obdelujejo in kategorizirajo vse naše komunikacije, ne glede na to, kdo smo in kaj počnemo. Namesto selektivnega nadzora posameznikov je veliko lažje spremljati in shranjevati vse komunikacije, na zalogo. Ker nikoli ne veš, kdaj jih boš potreboval.

Ker se največ podatkov pretaka po spletu, sta shranjevanje rezultatov iskanja s pomočjo iskalnika google in analiza elektronske pošte ter drugih portalov najbolj učinkovita in hkrati najmanj zahtevna. Obveščevalne službe se namreč priklopijo na tako imenovana ozka grla in nato čakajo na reko podatkov, ki teče skozi njih.

Komunikacije (elektronska sporočila, sporočila SMS, facebook in drugi komentarji) se nato shranijo v bazo podatkov, kjer čakajo na agenta in morebitno uporabo pri bolj ciljanemu nadzoru nad posameznikom. A četudi podatkov nikoli ne bo treba uporabiti, so ti v bazi in agenti jih lahko mirno pregledujejo. Tako recimo agenti agencije NSA vohunijo za svojimi nekdanjimi partnerji, čeprav pri tem nimajo drugega razloga kot lastno radovednost. Zakaj jih ne bi preveril, če pa so podatki že na voljo?

Kako preprečiti, da bi se vaši podatki, ki jih pošiljate prek spleta, znašli v bazi?

Stoodstotne rešitve na žalost še ni, če seveda nočete živeti v kolibi sredi gozda in s svetom komunicirati z golobi. A vseeno se lahko že danes s tremi koraki na praktičen način zavarujete pred pretiranim odtekanjem podatkov.

Nasvet 1: Začnite uporabljati brskalnik Mozilla Firefox. Brezplačen, odprtokoden in preveden v slovenščino. Izgovorov za neuporabo ni, hkrati pa si z njim odprete dodatne možnosti varovanja komunikacijskih poti, ki jih pri drugih brskalnikih (še) ni.

Nasvet 2: Naložite si dodatek HTTPS Everywhere, ki je sicer na voljo tudi za brskalnika Chrome in Opera. Z njim boste vedno avtomatsko deskali po zavarovanih različicah spletnih mest (https), če te seveda obstajajo.

Nasvet 3: Naložite si dodatek uBlock. Z njim si boste za kar nekaj stopenj izboljšali svojo uporabniško izkušnjo in povečali varnost ter zasebnost spletnega okolja.

Prihodnji teden si bomo podrobneje pogledali, kako učinkovito opraviti s piškotki.