Ne uprava NLB, ne kdo od njenih članov ne namerava prevzeti odgovornosti za izgubo v višini 13 milijonov evrov, ki je zaradi neobvladovanja deviznih tveganj nastala v začetku letošnjega leta. Čeprav zakon o bančništvu izrecno določa, da mora uprava vzpostaviti in uresničevati zanesljiv sistem upravljanja tveganj in je torej neposredno odgovorna za njihovo obvladovanje, pa ne namerava ukrepati niti nadzorni svet banke. Ocenjujejo, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin.
»Ravnanje NLB je bilo neodgovorno«
V NLB, ki jo je država pred poldrugim letom reševala z 1,5-milijardno injekcijo, napake ne zanikajo. Potrdili so tudi naše izračune, da je tako imenovana odprta, torej nezaščitena pozicija v švicarskih frankih ob koncu leta 2014 znašala skoraj 90 milijonov evrov. »Nepričakovana apreciacija švicarskega franka v januarju 2015 v primerjavi z evrom (okoli 17 odstotkov) je povzročila 13 milijonov evrov negativnih učinkov. Ob zaznavi dogodka je NLB Skupina nemudoma ekonomsko zaprla odprto valutno pozicijo,« so pojasnili v NLB.
Vprašanje je, kako je lahko kakršno koli valutno tveganje nepričakovano za banko, ki je finančna institucija, specializirana prav za upravljanje tveganj (kreditnih, likvidnostnih, tržnih in valutnih) ter kako si je lahko NLB privoščila, da je imela za skoraj sto milijonov evrov nezaščitene izpostavljenosti do švicarskega franka. NLB ni bila zaščitena pri tako osnovni valuti, kot je švicarski frank, za katerega na trgu – za razliko denimo od rublja, srbskega dinarja in drugih bolj eksotičnih valut – obstajajo številna zavarovanja. »Ravnanje NLB je bilo neodgovorno. Če bi sešteli vse odprte pozicije v moji desetletni karieri, ne bi dosegle takega zneska,« je dejal bančni strokovnjak iz ene od bank v tuji lasti, ki želi ostati neimenovan.
Izguba posledica internih razmerij v Skupini NLB?
Uprava Janka Medje se je v zadnjih letih večkrat pohvalila, da je izboljšala sistem upravljanja tveganj, ki ga je morala zaradi državne pomoči prenoviti tudi v skladu z zahtevami Evropske komisije. Na vprašanje, kako je mogoče, da so sistemi upravljanja tveganj v banki dopustili tako visoko odprto pozicijo pri švicarskih frankih, v NLB niso jasno odgovorili. Čeprav so priznali tako izgubo kot tudi napako v obvladovanju tveganj, so namreč odgovorili le, da ima banka vzpostavljen veljaven sistem upravljanja tveganj, ki zahteva, da vsaka članica NLB Skupine (ki jo vodi ista uprava, op. p.) samostojno upravlja odprte valutne pozicije skladno z usmeritvami in postopki.
Ob tem velja opozoriti, da poskušajo v NLB napako pripisati »internim razmerjem med NLB, d. d., in nestrateško odvisno družbo«. Podrobneje sicer niso pojasnili, za kakšna razmerja naj bi šlo. Po trditvah naših virov pa gre za švicarski InterFinanz, ki je imel lani negativen kapital. Uprava NLB se je odločila, da svoje švicarske družbe ne bo dokapitalizirala, pač pa ji bo odobrila podrejeni dolg, ki se tudi upošteva pri izračunavanju kapitalske ustreznosti. Toda namesto da bi podrejeni dolg v bilancah NLB upoštevali kot kapital, so ga upoštevali kot dolg, zato bi se morala banka v višini tega dolga tudi zavarovati. Tega niso storili, posledica tega pa je večmilijonska luknja v bilancah banke.
Revizija pokazala na slabo komunikacijo
Nadzorniki, ki jih vodi Gorazd Podbevšek, so po naših informacijah pred tedni neformalno celo preigravali možnost razrešitve člana uprave, ki je odgovoren za obvladovanje tveganj, Andreasa Burkharda. Vendar se za ukrepanje niso odločili, nadzorni svet pa je znova – kot denimo pri očitkih o spornih svetovalnih pogodbah ali razkritju, da se je Janko Medja ukvarjal s hazardiranjem – upravi pokril hrbet.
V NLB so pojasnili, da se je s to tematiko ukvarjal tudi nadzorni svet, ki so mu med drugim posredovali informacijo o sprejetih ukrepih za dodatno spremljanje in nadzor morebitnih tveganj. Predsednik nadzornega sveta Gorazd Podbevšek zadeve ni želel komentirati. Ob tem velja omeniti, da vrsta tožb, ki jih sedanja uprava NLB ob podpori nadzornega sveta kot po tekočem traku vlaga proti nekdanjim članom uprav, temelji prav na nezadostnem obvladovanju tveganj in objektivni odgovornosti za neustrezne sisteme notranjih nadzorov. Tudi iz utemeljitve nedavne obsodbe nekdanje uprave NKBM je razvidno, da je sodišče zavzelo stališče, da upravljanje tveganj ne more biti prepuščeno prosti presoji zaposlenih v banki, ampak mora uprava vzpostaviti ustrezen sistem in da je odgovorna za spoštovanje teh pravil. Iz tega je mogoče sklepati, da bi NLB morala vložiti tudi odškodninske tožbe zaradi nastale izgube.
Kakšne ukrepe so sprejeli, v NLB niso konkretno pojasnili. Po naših informacijah so opravili interno revizijo, ki za nobeno od strokovnih služb ni ugotovila namerne napake ali malomarnosti. V reviziji pa je po naših informacijah potrjeno, da ima banka težave z upravo, saj da njeni člani med sabo premalo komunicirajo, enako težavo pa imajo tudi v odnosu do strokovnih služb. Notranji revizorji so zato predlagali ukrepe v smeri izboljšanja informacijske podpore in boljšega sodelovanja znotraj uprave ter med upravo in nižjimi ravnmi upravljanja.
