Veliko srce ima. Z glavo gre tja, kamor drugi ne bi postavili niti noge.
In tudi pride skozi.Da. Zdaj se bori v Miamiju, a ima veliko samozavesti. Odločil se je, da bo igral v ligi NBA in vse bo storil za svoje sanje. Ne vem, kdaj in kako, toda s to odločnostjo bo prišel do pomembne vloge tudi v ligi NBA. Ne bo odnehal, dokler mu ne bo uspelo. Neverjeten je.
Toda v Madridu smo predvsem zaradi Luke Dončića. Kako velik talent je v resnici?Mali je takšen talent, da bo zagotovo vrhunski evropski košarkar. Za ligo NBA ne vem. Pustimo času čas. Toda v evroligi bo igral na najvišji ravni in to zelo kmalu. Mentalno in košarkarsko je že zdaj zrel, fizično pa je blizu, saj potrebuje še kakšno leto. Ampak v dveh letih bo lahko igral v evroligi, ne glede na to, da bo imel šele 18 let. In ko govorim o igranju, ne mislim, da bo na terenu samo kakšnih pet minut, ampak bo pravi igralec, na katerem bo slonela vsa ekipa. Ustvarjal bo igro in dosegal ključne točke. Rudy Fernandez, Sergio Llull in Sergio Rodriguez se bodo počasi poslovili, zato bo Dončić lahko prišel v ospredje.
Kaj pravijo drugi strokovnjaki, s katerimi se pogovarjate o Dončiću?Trenerji tukaj v Madridu ga samo hvalijo. Kako se obnaša, kako je delaven, kako trenira… Verjetno je to res, saj ga v klubu najbolje poznajo. Spremljajo ga vsaj pet, šest ur na dan. Mi ga vidimo samo na tekmi ali kakšni večerji. V svoji generaciji je nedvomno največji potencial.
Kje lahko še napreduje?Predvsem pri vertikalnem skoku, kar iščejo v ligi NBA. Ampak če pogledamo Avstralca Matthewa Dellavedovo pri Clevelandu, vidimo, da lahko v NBA igrajo tudi takšni igralci. Kljub temu lahko Luka pri fizični pripravljenosti še precej napreduje.
V čem je najboljši?Razume košarko. Vsaka njegova podaja ima smisel. Zna se postaviti v obrambi, razume rotacije, ima občutek za diktiranje ritma, kdaj povleči, kdaj zaustaviti… Vse manj igralcev ima danes vse to. Večkrat slišimo, da takšnih košarkarjev ni več, ampak vidimo, da se pojavljajo. Njegovo razumevanje košarke bodo imeli radi vsi trenerji.
Pa tudi navijači.Seveda. Ljudje želijo videti domiselne ideje, kreativnost, nepričakovane podaje, lepoto v igri. Košarka je v zadnjem času postala zelo fizičen šport, zato je ta ideja toliko bolj navdušujoča.
V nekdanji Jugoslaviji je bilo takšnih igralcev precej.Toni Kukoč, Dejan Bodiroga, Dražen Petrović, Vlade Divac… Lahko naštevamo do jutri. Ali pa Krešimir Ćosić, ki je kot center organiziral igro in skrbel za ideje.
Zakaj je vse manj igralcev, ki bi se igrali košarko?Točno tako – igrali so se košarko. Toda zdaj se vse dela na fizični pripravljenosti. Že v mlajših kategorijah se išče rezultat, kar ni dobro. Največ igrajo tisti fantje, ki hitreje odraščajo in prej dobijo moč, čeprav imajo manj talenta kot kakšni fantje, ki odraščajo počasneje. V tem iskanju rezultata s fizično močjo najkrajšo potegnejo fantje, ki so suhi in šibkejši, čeprav imajo talent, ki bi ga morali negovati. Fizično moč bi že dobili kasneje. In zato se mnogi talenti izgubijo, kar je problem.
A zakaj se to dogaja?Ne vem… Trenerji hočejo biti prvi, čeprav to pri kadetih in mladincih ni niti najmanj pomembno. Poglejte na tem turnirju Crveno zvezdo. Fantje so na pogled kot člani, vsi so mišičasti. Ampak pomembno bi moralo biti zgolj to, kdo od njih razume košarko.
In še drugače – zakaj trenerji to počnejo?Govoril bom za razmere v Srbiji, ki jih poznam. Ljudje se borijo za svoj posel. Pri nas je tako, da klubi gledajo zgolj rezultate trenerjev. In da bi trenerji zaščitili sebe, iščejo samo dober rezultat, čeprav gre za mlajše selekcije.
Ali ni dober predvsem tisti mladinski trener, ki razvije vrhunskega igralca?Ja, bi moral biti, toda redki na koncu sezone cenijo takšnega trenerja. V Partizanu in Crveni zvezdi še noben trener ni napredoval, če je razvil igralca, ampak samo tisti, ki je bil prvi ali osvojil neki pokal. Časi se spreminjajo. Že v medijih je pomemben samo rezultat. Preden sem prišel v Madrid, sem bral, kako pri Crveni zvezdi govorijo, da hočejo osvojiti mladinsko evroligo. Toda koga to res briga? Jaz hočem videti mlade igralce, ki bodo prihodnje leto dovolj dobri, da bodo za Crveno zvezdo igrali v evroligi. To je pomembno. To mora biti cilj kluba. Da iz vsake generacije dobi enega ali dva za prvo ekipo. Najhujše pa je, da mnogi igralci zaradi takšnega razmišljanja preprosto izginejo, za kar največji davek plačujejo članske reprezentance.
Ne bi bilo bolje, da bi talenti igrali po več različnih in manjših klubih?Nova moda je, da se sestavljajo mladinske ekipe s samimi talenti. Stella Azzurra iz Rima, Crvena zvezda… Vzamejo dvanajst največjih talentov in jih postavijo v isto ekipo. A da postaneš pravi igralec, se moraš naučiti igrati in biti nosilec. Tega ne more početi vseh dvanajst v ekipi, s čimer avtomatsko izgubiš več kot polovico talentov. Nekoč so prišli igralci v prvo moštvo Crvene zvezde, Partizana ali Cibone iz manjših klubov, kjer so se najprej naučili igrati. Dražen je bil denimo v Šibenki, kjer je imel vso svobodo. Star je bil 16 let in imel v rokah odgovornost za celotno ekipo. Če imaš dvanajst talentov v isti ekipi, težko v njih razvijaš kreativnost. Toda zdaj bi vsi radi ustvarjali igralce po knjigi.
Ima teorija prednost pred prakso?Na kadetskih in mladinskih treningih je vse polno taktike. Kako se odvajati po blokadi, kje stati pri neki akciji… Sama teorija. Ob tem mi vedno pride na misel Srečko Jarić, če se ga spomnite? Še kot mladinec je enkrat porinil žogo med dvema igralcema, nato pa stekel z igrišča in žogo pobral spet v polju. Tega te trenerji ne morejo naučiti. Lahko pa iščejo kreativnost in jo negujejo. Zelo podobno je naredil Luka Dončić tu v Madridu na prvi tekmi proti Stelli Azzuri…
Sodnik mu je dosodil avt.Ja, a zato, ker sodnik ne razume košarke. Očitno ne ve, da greš lahko v avt in nato nazaj na igrišče, če se žoge vmes ne dotakneš. Ampak pri tem je pomembna predvsem kreativnost igralca, ki se jo pri mladih prehitro ubije. Zdaj pogledaš mladinsko ekipo in so vsi igralci isti. Če ne bi imeli drugačne frizure, ne bi niti vedel, kdo je kdo.
Tudi vas Luka Dončić najbolj spominja na Dejana Bodirogo?Mogoče, čeprav je Luka bolj eksploziven. Bodiroga je na drugi strani več igral s hrbtom proti košu. V sami mehkobi in razumevanju košarke pa sta si podobna. Videl sem že veliko Lukovih tekem. Res vidi vse na igrišču, čuti ritem…
O njem poroča celotna Evropa. Lahko medijska pozornost vpliva negativno?Mislim, da ne. Pri Realu so ga lepo odstranili od medijev. Za vse tujce imajo v klubu dobro poskrbljeno, da živijo stran od negativnih pritiskov. V ospredju sta trening in šola, da vse poteka v mirnosti. Je pa res, da je igral v prvi ekipi Reala, kar se na tej ravni ni zgodilo že od Dražena naprej, da bi neki 16-letnik igral za tako dobro člansko ekipo. Medijska pozornost je pričakovana, toda trenerji v klubu pravijo, da še bolj zavzeto trenira. Enak pristop kaže tudi na vseh mladinskih tekmah.
Kakšno vlogo imajo starši?Različni primeri so. Težko je, kadar starši v otroku vidijo rešitev za svoje materialno stanje. Nekateri na otroke vršijo strašen pritisk. Pri Realu so to odlično rešili, saj fantje živijo zase v internatu, kjer so stran od staršev in agentov.
Kako ravnati, da bi bilo čim manj primerov, kot je Darko Miličić?(Dolg premislek.) Poznam Darka. Njegova življenjska zgodba ni lahka. Imel je izredne fizične predispozicije in tudi talent. Toda nanj je negativno vplivalo težko stanje v državi, neugodna družinska situacija… V življenju je imel veliko žalostnih trenutkov. Mlad je prišel v Hemofarm, kjer se je klub zanj zelo trudil, a se je Darko mogoče preveč sprostil, kot da je že vse dosegel. Ko je bil najstnik, je prišel do veliko denarja in lige NBA. Hkrati ni bil zrel, zato se je izgubil v mnogih spremembah. Zagotovo ni bil zaman drugi nabor v ligi NBA, toda preveč je bilo stvari, ki so ga potolkle. Nikakor ni slab fant, kvečjemu nasprotno. Enostavno se ni znašel ob vseh pritiskih. Nanj so se zgrnile vse težave tega sveta, a ni imel dovolj moči, da bi jih premagal. Žal mi je zanj.
Na drugi strani je Dirk Nowitzki prišel v NBA s precej manj pozornosti, a nato osvojil vse.Ravno obratna zgodba kot pri Darku. Nowitzki je okoli sebe imel normalno okolje in normalne ljudi. Skoraj nobenih motečih elementov. V miru je igral v drugi nemški ligi in se naučil igrati. Pa je bil Miličić v marsičem večji potencial kot Nowitzki, predvsem pri fizični moči. Ampak tukaj vidimo, kaj pomeni, če mlad igralec pride iz normalnega družbenega okolja ali pa če pride iz problematičnega okolja. Razlika je ogromna.
