Real Madrid je evropski košarkarski prvak. Uspeh je toliko večji, ker je kraljevi klub postal najboljši v dveh starostnih kategorijah. V svetu je bolj odmeval deveti članski naslov, a je za Slovenijo toliko bolj posebna mladinska lovorika. Najboljši igralec Reala na zaključnem turnirju mladinske evrolige je bil Luka Dončić, šestnajstletni mladenič iz Slovenije. In to čeprav je dve leti mlajši od tekmecev.
Nekaj sekund je bilo dovolj
Mladinski finale med Realom in Crveno Zvezdo je bil v dvorani Barclaycard Center, torej na istem prizorišču kot članski zaključni turnir evrolige. Po zmagoslavju je mladincem Reala čestital sam predsednik kluba Florentino Perez, kar je dovolj zgovoren podatek, kako pri Realu cenijo mladinski uspeh. Enako velja za dejstvo, da so imeli mladinci in člani Reala po dvojni evropski kroni skupno večerjo v restavraciji stadiona Santiago Bernabeu.
Na mladinskem turnirju je bilo precej talentiranih fantov. Manjkali niso niti atraktivna zabijanja in natančni meti za tri točke. S fizično močjo so izstopali igralci Crvene zvezde. Za vsa moštva je veljalo, da gre za natančno selekcionirane zasedbe, a se hkrati odpira vprašanje, ali je to primerna pot. Kajti za mladinske selekcije bi moral biti pomemben predvsem razvoj igralca in ne končni rezultat, medtem ko v takšnih »zvezdniških« zasedbah marsikateri talent obstane na klopi, saj na igrišču ni prostora za vse.
Luka Dončić teh težav nima. Je prevelik talent, da bi obstal na klopi. Meri 198 centimetrov in je organizator igre. Zraven pridno nabira skoke in dosega odločilne točke. Čim ga obramba bolj stisne, najde prostega soigralca. Enostavno in učinkovito. Včasih podeli takšno asistenco, ki si je ne domišlja nihče drug v dvorani. Ena takšnih je bila podaja na tekmi proti rimski zasedbi Stella Azzurra. Dončić je potegnil v protinapad, a ko sta ga sredi rakete obkrožila dva nasprotnika, je podal nazaj prostemu soigralcu – preko glave in brez pogleda. Teh nekaj sekund je bilo dovolj, da je dokazal svojo edinstvenost. Njegova posebnost je še toliko večja, ker je od vrstnikov boljši zaradi znanja in ne hitrejšega fizičnega razvoja. Luka Dončić ni najhitrejši ali najmočnejši, ampak košarkarsko najpametnejši.
»Še naprej trdo treniraj«
Pri Realu dobro vedo, kaj imajo v rokah. Vodja mladinskega pogona je Alberto Angulo, nekdanji španski reprezentant, ki nad Dončićem skrbno bdi. Po petkovi tekmi je mladega Slovenca hudomušno mahnil po obrazu in ga odločno vprašal: »Kako si, Luka?« Kot da bi ga hotel opozoriti, da proti Parizu ni blestel, a mu hkrati čestitati, ker je z dvema trojkama odločil tekmo.
Kadar ima čas, si vsak trening in tekmo mladinske sekcije ogleda tudi prvi trener Reala Pablo Laso. Resda Luka Dončić v članski ekipi ni debitiral pod njegovim vodstvom, saj je bil tedaj proti Unicaji sredi tekme izključen, kar pa ne zmanjšuje Lasove naklonjenosti do Dončića. »Bil sem precej nervozen, ko je Luka prvič stopil na teren, toda prav nič me ni presenetilo, ko je zadel prvo trojko. Vsak, ki je Luko že kdaj videl igrati, ve, da iz takšnih položajev zadene. Ima veliko znanja in odlično tehniko. Že nekaj časa smo razmišljali, kdaj mu ponuditi priložnost, in ta se je pojavila proti Unicaji,« je dejal Pablo Laso. Koristno za Dončića je, da mu pri Realu ob vsem pohvalah vseskozi polagajo na dušo, naj še naprej trdo trenira. Ali kot je v neformalnem pogovoru dejal Žan Tabak, nekdanji košarkar in zdaj pomočnik Lasa: »Dolga je pot med talentom in pravim igralcem.«
Skoraj več agentov kot gledalcev
Na mladinskem turnirju ni manjkalo košarkarskih trenerjev, nekdanjih igralcev, skavtov… O Dončiću že nekaj časa vedo vse. »Preseneča me, kako zrel je za svoja leta,« je dejal Marin Sedlaček, nekdanji trener Crvene zvezde, od leta 2003 pa skavt lige NBA (najprej Memphis, zdaj Philadelphia). »Mnogi pravijo, da je podoben Dejanu Bodirogi, a mene bolj spominja na Pedjo Stojakovića. Dončić ima denimo boljši met kot Bodiroga, medtem ko je Bodiroga več igral pod košem. Luka je tudi hitrejši z žogo in pri gibanju brez žoge. Prav zato me bolj kot na Bodirogo spominja na Stojakovića.«
Za vsakega mladeniča je najtežji prehod v člansko kategorijo. V tem obdobju talenti postanejo ali profesionalci ali pa izginejo z zemljevida. »Zanj je slabost morda to, da je pri Realu, kjer je pri članih pomemben zgolj rezultat. Tisti, ki ga spremljajo, morajo poskrbeti, da se bo v naslednjih dveh letih primerno razvijal. Pomembno bo tudi, kako bo definiral svoj igralni položaj – ali kot organizator igre ali kot branilec-strelec,« pravi Sedlaček.
Primeren razvoj pa bo moral imeti Luka Dončić tudi izven igrišča. Že nekaj časa je zapisan v beležkah vseh agentov. Teh je bilo v Madridu na mladinskem turnirju skoraj več kot gledalcev. Vsi so bili polni prijaznih besed in nasmejanih pogledov, a vprašanje, s kakšnim interesom…
