Občani, ki želijo opozoriti na svoje nezadovoljstvo s potezami zakonodajalcev, to običajno počnejo v obliki protestnih shodov in z dejanji civilne nepokorščine, ki imajo praviloma ključno slabost. Namesto da bi njihova nepokorščina neposredno pritegnila pozornost tistih, ki so za njihovo nezadovoljstvo odgovorni, pride do njih zgolj v posredovani obliki. Povedano drugače, kadar želi nekdo izraziti nezadovoljstvo s protestom, v prvi vrsti oteži življenje preostalim občanom, ki ostanejo v zastojih ali pa jih moti hrup shoda. V ekstremnih primerih utrpijo celo gmotno ali fizično škodo. To se jim zgodi, kljub temu da niso odgovorni za nezadovoljstvo protestirajočih, medtem ko se odgovornih tovrstne manifestacije nezadovoljstva praviloma niti ne dotaknejo.
Zakonodajalci se pod pritiskom pravzaprav znajdejo šele v trenutku, ko je podpora protestom ali nezadovoljstvo nad njimi tako množično, da se to pozna na javnomnenjskih raziskavah in grozi rezultatu političnih strank na naslednjih volitvah. V vsakem primeru gre za izredno neučinkovit način izražanja nezadovoljstva, ki je bil pogojen z možnostmi, ki so bile na voljo zgodovinsko nezadovoljnim. S sodobnimi tehnologijami smo dobili nova orodja za učinkovitejše pristope, ki namesto širši množici zagrenijo življenje zgolj tisti peščici, ki je za nezadovoljstvo kriva.
Blokirali ameriški kongres
Po pomoč sodobnih komunikacijskih tehnologij so se v zadnjih letih zatekle predvsem spletne hekerske aktivistične skupine, kot so Anonimni. Ti napadajo in onemogočajo delovanje strani in storitev, s katerimi se ne strinjajo. Podobno strategijo, le v obrnjeni obliki, pa je v petek prevzela kampanj Blackoutcongress, ki nasprotuje množičnemu nadzoru ameriških agencij, kot sta NSA ali FBI, in zakonodaji, sprejeti po terorističnih napadih na New York in Washington 11. septembra 2001, ki jim to omogoča.
Skupina se je odločila svoje nasprotovanje spornim praksam, ki jih je razkril Edward Snowden, pokazati v obliki kratke vrstice programske kode. To lahko somišljeniki vstavijo v svojo spletno stran, koda pa bo nato preprečila dostop vsem računalnikom in drugim napravam, ki do spleta dostopajo iz ameriškega kongresa.
Kongres bodo blokirali, dokler ne prepove množičnega nadzora
Ker koda preprečuje dostop do spletnih storitev zgolj tistim, ki so vpleteni v zakonodajni proces, gre za obliko protesta, ki je nemoteč za vse druge, zakonodajalcem pa ustvarja številne nevšečnosti, če želijo uporabljati storitve organizacij ali posameznikov, ki se z njihovim načinom glasovanja ne strinjajo. Poleg blokiranega dostopa koda blokiranega uporabnika preusmeri na stran, kjer so predstavljene zahteve protestnikov in fotografije podpornikov.
Uspešnost tovrstnega protesta je odvisna predvsem od števila in pomembnosti spletnih strani in storitev, ki se vključijo v akcijo. Dokler gre zgolj za osebne bloge, bo učinkovitost dokaj omejena. Če bi se v akcijo vključile tudi velike medijske hiše, spletna družbena omrežja, brskalniki ali celo spletni bančniški sistemi, pa bi stvar lahko postala precej neugodna za blokirane.
Trenutno se je protestu Blackoutcongress pridružilo že skoraj 15.000 strani, podpora pa še vedno raste. Pobudniki trdijo, da bodo blokado vzdrževali dokler ne bo padel tudi predlog novega zakona »USA Freedoom act«, ki naj bi zamenjal patriotski zakon, ki mu v nedeljo niso podaljšali nekaterih ključnih določil, med katerimi je bilo tudi dovoljenje množičnega zbiranja komunikacijskih podatkov v ZDA in drugod po svetu.
Ne glede na uspešnost tokratne kampanje bi tovrstne manifestacije protestov v prihodnosti lahko pričakovali tudi drugod po svetu. Ob občutku neslišanosti in ignoranci politike, ki so jo mnogi občutili med vstajniškimi protesti, bi šlo pričakovati, da nekaj podobnega v prihodnosti čaka tudi Slovenijo.
Preberite še: Marko Rakar: Če nas že nadzirajo, naj se potrudijo in zaslužijo plačo
