»Opozorila in navodila postajajo vse bolj nelogična in nejasna, popolna zmeda za potrošnika, nam pa vse večji strošek in težava. Ukvarjamo se z banalnostmi, denimo na plavalnem rokavčku za otroke, ki je že v celoti popisan z opozorili, je narobe, ker piše 'opozorilo' namesto 'pozor' ali ker ima kakšno slovnično napako. Tržni inšpektor lahko zato zahteva umik ali popravilo vseh 20.000 kosov, ker so po njegovi oceni nevarni in neprimerni za prodajo. Sem menedžer, ki se zaradi naše birokracije 80 odstotkov ukvarjam z njo in le 20 odstotkov s poslom, namesto da bi bilo obratno,« razlaga Simon Premrl, direktor in večinski lastnik postojnskega podjetja Unika TTI. Igrače so podvržene izrednemu nadzoru inšpekcije, birokracija pa je po njegovi oceni glede jasnih in razumljivih opozoril in navodil za uporabo na igračah vse bolj toga, brez kančka zdrave kmečke pameti.
Kitajska ni (več) sinonim cenenosti, je sinonim vladanja
Unika TTI je najstarejše podjetje, ki se ukvarja s trženjem in distribucijo igrač ter ima svojo lastno blagovno znamko Unikatoy. »Na žalost pa je bolj cenjeno in poznano v svetu kot doma.« Po zadnji raziskavi Trusted Brand se je Unikatoy na lestvici najbolj prepoznavnih znamk na področju igrač pri nas sicer uvrstila na drugo mesto, takoj za danski Lego. »Zanimivo pa je, da večina potrošnikov meni, da gre za tujo blagovno znamko, čeprav je naša in tudi zaščitena po vsem svetu.« Njihov glavni trg ostaja Slovenija, prodirajo na evropski trg, aktivni so zlasti na območju držav nekdanje Jugoslavije, na Madžarskem in v Italiji. Med njihovimi konkurenti so različni proizvajalci, predvsem iz Kitajske. »To, da naj bi bila Kitajska sinonim cenenosti, je v realnosti že zdavnaj mimo. Kitajska postaja vse dražja država in tehnološko čedalje razvitejša. Postajajo vladarji sveta.« Poleg krize jih je letos sicer neprijetno presenetila še 30-odstotna rast tečaja dolarja in večja podražitev kontejnerskih prevozov blaga.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990. Začelo je kot vizija nekdanjega vodstva podjetja Javor iz Pivke, ki si je želelo razviti kataloško prodajo s svojo blagovno znamko. A jim je spodrsnilo. Vodenje so ponudili Simonu Premrlu, ki je s svojo ekipo na podlagi raziskav trga našel tržno nišo v igračah, saj po osamosvojitvi Slovenije na tem področju ni bilo prave ponudbe. »Sprva so se nam domačini posmehovali, češ, kaj se boste ukvarjali z igračami. Vendar smo že leta 1992 ustvarili več dobička kot tedaj celotna skupina Javor, ki pa so nam ga kot lastniki žal večino pobrali in smo morali začeti znova.« Zaposleni, sicer tudi solastniki podjetja, so leto pozneje odkupili od Javorja večinski delež.
