Potek domnevno največje zdravniške stavke po dvajsetih letih je dan prej še precej nejasen. Na vprašanje, kako so v slovenskih bolnišnicah pripravljeni nanjo, koliko zdravnikov jo podpira in se ji bo pridružilo, so v slovenskih bolnišnicah včeraj večinoma odgovarjali sila zadržano, če sploh so. V UKC Ljubljana in UKC Maribor jim bo denimo uspelo podatke po klinikah zbrati šele danes. V celjski bolnišnici stavko podpirajo skoraj vsi zdravniki, a bi se lahko zgodilo, da jih bo kar nekaj delalo kot običajno. V novomeški bolnišnici včeraj pristojni sploh niso bili dosegljivi, (obljubljenih) odgovorov nimajo v Valdoltri...
Povsod, kjer smo povpraševali, zagotavljajo, da bodo jutri vse nujne preiskave potekale normalno, da bodo urgentno delo opravljali tako kot vsak dan ter da bodo nosečnice, mladoletne in starejše oskrbeli tako, kot jih vedno.
Družinski zdravniki stavko podpirajo 93-odstotno, stavkalo jih bo približno 60 odstotkov, saj jih je nekaj na dopustih oziroma na porodniškem dopustu, je napovedal predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič in dodal, da je njihovo stališče o standardih in normativih dela povsem enotno. Zato pri teh ne nameravajo popuščati, pripravljeni pa so se pogajati o plačah, kjer so precej bolj neizprosni njihovi kolegi, združeni v sindikatu Fides.
Fides zatrjuje, da tako slabo kot doslej ni komuniciral še z nobeno vlado, ta pa zdravnikom odgovarja enotno – ne gre nam še tako dobro, da bi višali plače, ni potrebe po izsiljevanju, treba je delati v dobro pacientov. Vsaka stran torej zatrjuje, da to, kar počne, počne v dobro pacientov.
Spremembe, ki jih zahtevajo z jutrišnjo stavko, so v dobro pacientov, zatrjujejo zdravniki. Od vlade pričakujejo predvsem uvedbo standardov in normativov dela, ki določajo, koliko časa naj zdravnik posveti posameznemu pacientu ali opravilu. Če je bil bolnik v ambulanti družinskega zdravnika doslej povprečno le okoli sedem minut, bi prvi pregled po novem na primer trajal od 12 do 15 minut. Ta merila bi hkrati pokazala, kje je dostopnost zdravniške pomoči najmanjša in bi morali zato čim prej zaposliti dodatne strokovnjake. Pa tudi, koliko dela naj zdravnik opravi v svojem delovnem času. Druga, dolgoročnejša zahteva pa je, da bi zdravniška plača znašala tri povprečne plače v državi.
Jeseni morda v nove stavke
Zdravniki so se za celodnevno stavko odločili, potem ko so aprila že opozorilno stavkali eno uro. V tistem času se je sestala skupina za pripravo standardov in normativov, a dlje od ohlapnih načrtov ni prišla. Na ministrstvu za zdravje so takrat poudarjali, da bo zaposlovanje dodatnih zdravnikov dolgotrajen proces in da bo treba upoštevati tudi omejene finančne zmožnosti države. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je sicer strinjala, naj modro knjigo, ki so jo zdravniške organizacije objavile leta 2011, delovne skupine uporabijo kot osnovo za pripravo standardov in normativov, a zdravniki so želeli jasnejšo pisno zavezo oziroma takojšnje upoštevanje modre knjige.
V Fidesu ocenjujejo, da ni bilo doslej še nikoli tako malo komunikacije med vlado in zdravništvom. »Ta vlada je napovedala drugačno politiko, pričakovali smo resen dialog,« je jasen predsednik sindikata Konrad Kuštrin. Če odziva na njihove zahteve tudi ob celodnevni stavki ne bo, bodo civilno družbo in stranke v prihodnjih mesecih prepričevali, da ponujajo rešitve za zdravstvo. Ena od možnosti zaostrovanja, ki se obetajo jeseni, pa bi bila lahko stavka do uresničitve zahtev.
Pogajanja šele, ko bodo znane finančne posledice
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc očitke o pomanjkanju dialoga zavrača. O modri knjižici so se pripravljeni pogovarjati, a je po njihovem pomanjkljiva in je ne bodo kar podpisali. »Na tako izsiljevanje ne morem pristati, saj se na ministrstvu držimo dogovorov, časovnice, delamo na standardih in normativih in se bomo pogajali, ko bomo imeli vse elemente. Žal se gospod Kuštrin tega rokovnika in dogovorov ne drži, česar ne moremo sprejeti.« Pogajanja z zdravniškimi organizacijami bodo po besedah ministrice mogoča, ko bodo novi standardi in normativi že pripravljeni in bodo izračunane tudi njihove kadrovske in finančne posledice.
Kolar-Celarčevo je včeraj podprl tudi premier Miro Cerar. Pozval je k razumevanju, da gre v danih javnofinančnih okoliščinah in nakopičenih organizacijskih težavah v slovenskem zdravstvu za težaven proces, ki terja predvsem sodelovanje pri iskanju najboljših in dolgoročno naravnanih rešitev v dobro pacientov in zdravstvenih delavcev. Stavka po njegovi oceni k temu ne prispeva.
