Zamenjave za Ivana Radana, ki ga sumijo umora sedmih bolnikov, na njegovem nekdanjem oddelku v UKC Ljubljana še niso našli. Strokovnjaki, ki jih je že tako malo, tja nočejo. Na tem intenzivnem oddelku je zaposlenih le še pet zdravnikov, pri čemer je eden zaradi izgorelosti pristal na dolgotrajnem bolniškem dopustu, zdravje drugega pa je zaradi posledic preobremenjenosti glede na ugotovitve medicine dela tako ogroženo, da ne more več sodelovati v dežurstvih. S »polno paro« lahko tako na oddelku, kjer bolniki potrebujejo neprestano pomoč in spremljanje, delajo le še tri zdravnice.
Tudi pri 35 medicinskih sestrah se množijo zdravstvene težave, med njimi je precej nosečnic. Mnogi zaposleni so v zadnjih dneh neprestano na robu joka. Oddelek je pred kolapsom.
Če bi upoštevali mednarodne standarde, bi moralo na tem oddelku z desetimi posteljami, kjer zdravijo najtežje nevrološke bolnike, zanje skrbeti 13 zdravnikov in 50 medicinskih sester, so izračunali na nevrološki kliniki. Namesto tega trenutno ugotavljajo, kaj storiti, da bi lahko v prihodnjih tednih vsaj za silo normalno delali. Precej verjetno je, da bodo za nevrološke bolnike morali začasno skrbeti še zaposleni z drugih intenzivnih oddelkov.
Varčevanje pri nadzoru nevarno
Predstojnika ljubljanskega Inštituta za sodno medicino prof. dr. Jožeta Balažica, ki je vodil prvi nadzor nad ravnanjem Ivana Radana, skrbi, da bodo ključni problemi, ki so jih takrat zaznali, ostali. K poznemu zaznavanju dogajanja na oddelku je namreč prispevalo kratkovidno varčevanje, zaradi katerega je bilo v zadnjih letih v zdravstvu (pre)malo rednega in sprotnega nadzora, izogibati pa so se začeli tudi kliničnim obdukcijam, ki bi lahko opozorile na odklone. »Obducirana bi morala biti vsaj petina umrlih, zakonodaja pa zavezuje k obdukciji ob vsaki smrti v bolnišnici. A v bolnišnicah si mislijo, da bodo brez nje privarčevali. Rečejo si, da je vse jasno, ko na primer medicina dvigne roke od bolnika, a velikokrat ni. Pred časom smo na primer ugotovili, da je več kot 45 odstotkov diagnoz, ki so jih postavili umrlim, v nasprotju z obdukcijskimi ugotovitvami. Varčevanje pri obdukcijah je zato slabo za varnost bolnikov.«
Prav tako bi morali v zdravstvu zahtevati doslednost pri jutranjih raportih dežurne službe. »Ni prav, da zgolj na hitro nekaj povedo in si razdelijo delo. Natančno poročanje, kaj je kdo naredil in zakaj se je za nekaj odločil, omogoča pregled in nadzor. Na večini klinik se tega držijo, ne pa na vseh,« je dejal Balažic. Prav tako bi morali na klinikah vse, kar se dogaja, sproti in dosledno dokumentirati. Balažicu se zdi preizpraševanje odgovornosti vodilnih v UKC Ljubljana sicer upravičeno, a bi se morali posvetiti tudi vprašanju, zakaj v primeru Radan rdeča luč tako dolgo ni zasvetila. »Pred finančno krizo zdravstva je bila precej manjša možnost, da bi se kaj takega zgodilo.«
Zamenjala bo pet vodilnih
A za zdaj imajo prednost menjave na čelu bolnišnice. Včeraj se je izkazalo, da ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc k odstopom poziva kar pet ljudi. Ne le vršilca dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, strokovnega direktorja Sergeja Hojkerja in strokovnega direktorja nevrološke klinike Davida B. Voduška, njeno pismo s pozivom k odstopu sta prejeli tudi glavna medicinska sestra UKC Erna Kos Grabnar in glavna medicinska sestra nevrološke klinike Helena Tušar. Radanovo ravnanje je sicer že v začetku leta odneslo dva predstojnika oddelkov na nevrološki kliniki.
Svet zavoda UKC Ljubljana, ki se bo sestal v četrtek in v katerem imajo vladni predstavniki večino, lahko zamenja Vrhunca in na njegovo mesto imenuje drugega vršilca dolžnosti. Hojkerju in Kos-Grabnarjevi bi moral pred razrešitvijo dokazati krivdno ravnanje, pri Vodušku in Tušarjevi pa vlada (oziroma ministrica) nima hitrih vzvodov za menjavo, lahko pa želje izpolni novi vrh UKC.
Potem ko so njene pozive k odstopom v bolnišnici vnovič zavrnili, je Kolar-Celarčeva včeraj napovedala, da bo svet zavoda pozvala k ugotavljanju odgovornosti vodilnih. Poudarila je, da dogodke na nevrološki kliniki obžaluje. S pozivi k odstopom zaradi objektivne odgovornosti želi zaščititi dobro ime UKC Ljubljana in utrditi zaupanje, da velika večina zdravstvenih delavcev dela dobro, so zatrdili na ministrstvu za zdravje. Tudi člane svetov drugih zdravstvenih zavodov bo ministrica pozvala, naj pridobijo poročila o skrbi za varnost pacientov.
V strokovnem svetu UKC Ljubljana opozarjajo, da bi vsiljeni odhod vodilnih bolnišnico še dodatno zamajal. »Ta trenutek je treba predvsem ohraniti trezno glavo, reševati moramo nastalo situacijo in umiriti žogo, ki se je zavalila iz medijev in politike,« je ocenil strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko. V strokovnem svetu opozarjajo, da upravni nadzor, ki ga je odredilo ministrstvo za zdravje, še ni končan, čeprav se je rok iztekel že marca. Sprašujejo se, zakaj jih Kolar-Celarčeva doslej še ni obiskala in se sama prepričala o težavah bolnikov in zaposlenih. Dogodke obžalujejo, a so pri sedanjih zahtevah vlade po odstopih v ozadju po oceni strokovnega sveta bolnišnice tudi ozki politični interesi. Tudi diskreditacija zdravnikov, ki bodo ravno v četrtek s celodnevno stavko zahtevali sprejetje standardov in normativov dela ter višanje plač.
