Za tokratne zaplete v iskanju strateškega partnerja za Perutnino Ptuj, ki se giblje po robu kapitalske ustreznosti, je odgovorna vlada. V predlogu odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb je namreč Perutnino Ptuj nepričakovano opredelila kot pomembno naložbo, čeprav država obvladuje samo desetino delnic. Kapitalska družba, ki je bila pobudnica skupnega nastopa lastnikov ptujske družbe, je zato že prekinila vse aktivnosti za oblikovanje konzorcija, katerega namen je bil zagotoviti uspešno dokapitalizacijo in doseči čim višjo prodajno ceno za delnico.
Politika popravlja vtis zaradi prodaje Mercatorja
Za predlog vlade, da bi v Perutnini Ptuj država obvladovala 25-odstotni delež plus eno delnico, je težko najti racionalne argumente. Na vprašanje, zakaj so se odločili, da to naložbo sploh uvrstijo med pomembne, na ministrstvu za finance niso konkretno odgovorili: »Klasifikacija naložb je pripravljena na podlagi kriterijev, ki so bili predhodno usklajeni z vsemi interesnimi skupinami.« Nekateri sogovorniki ocenjujejo, da skuša politika, predvsem pa kmetijski minister in prvak SD Dejan Židan, popravljati vtis po prodaji Mercatorja Agrokorju, in Žita Podravki. Ne samo da ima država v Perutnini Ptuj neposredno zgolj 10-odstotni delež, ampak je tudi brez vpliva na upravljanje in v dolgoletnem sporu z upravo z Romanom Glaserjem na čelu. »Glede na lastniško sestavo in na lastniški delež, ki ga ima v tej družbi, se postavlja vprašanje, ali Kapitalska družba v tej naložbi lahko zasleduje strateške cilje države,« opozarjajo tudi v Kapitalski družbi, ki jo vodi Bachtiar Djalil.
Drugi pomemben razlog, zaradi katerega odločitev vlade vzbuja začudenje, pa je finančni položaj družbe. Perutnina Ptuj je namreč v krizo vstopila kot visoko zadolženo podjetje z okoli sto milijoni evrov posojil, ki dušijo njeno sicer solidno tekoče poslovanje. Banke so v začetku leta po dolgotrajnih pogajanjih privolile v reprogram posojil do leta 2020. Eden od ključnih pogojev prestrukturiranja pa je dokapitalizacija v višini najmanj 20 milijonov evrov, do katere mora priti do konca leta. V bilancah Perutnine Ptuj se kljub odpisu 12 milijonov evrov naložb v Probanko še vedno skrivajo pasti, zaradi katerih je vprašanje, ali družba že sedaj nima negativnega kapitala. Uprava denimo še ni slabila posojil propadlima holdingoma Center naložbe in Infond Holding ter 25-milijonske naložbe v delnice Merkurja.
Lastniki načeloma privolili v dokapitalizacijo
Zahteva bank po dokapitalizaciji je spodbudila lastnike, da so se začeli povezovati v konzorcij. S Kapitalsko družbo (9,29-odstotni lastniški delež) so se o skupnem nastopu pogovarjali Merkur v stečaju (24,26), Probanka (7,68) in Zlata Moneta II (7,34), ki skupaj obvladujejo 49,2-odstotni delež, pridružili pa bi se jim tudi nekateri mali delničarji. Predsednik uprave Perutnine PtujRoman Glaser je pojasnil, da namena in vsebine hipotetičnega konzorcija ne poznajo. Po njegovih besedah pa Holding PMP skupaj s strateškimi deležniki, med katerimi je najpomembnejša Perutninarska zadruga Ptuj (PZP), deluje v smeri dolgoročne stabilnosti in nadaljnjega ustvarjanja sinergij perutninarske dejavnosti v organizaciji Perutnine Ptuj. Holding PMP sicer obvladuje 10,2-odstotni lastniški delež, v njem pa je za družbo Univit v stečaju (22,41-odstotni delež) največji lastnik s 16,81-odstotnim deležem Roman Glaser. Zadruga obvladuje 23,58 odstotka delnic Perutnine Ptuj.
Skupina lastnikov okoli Kapitalske družbe je sprva načrtovala, da bi svoje deleže prodali in novemu lastniku prepustili vprašanje kapitalske trdnosti podjetja. Toda kasneje so se poenotili, da bi iskali strateškega partnerja, ki bi z vplačilom novih delnic najverjetneje pridobil večinski lastniški delež in s katerim bi se dogovorili za pogoje (kasnejšega) izstopa iz lastniške strukture. To različico podpirajo tudi banke upnice.
Napeto pred skupščino
Potencialni interesenti za vstop v lastništvo, ki jih s pomočjo svetovalca BNP Paribas išče uprava, bi morali biti znani že prihodnji mesec, sklep o dokapitalizaciji pa bi morali avgusta na skupščini potrditi lastniki. Toda dokler se vlada ne bo izjasnila, kako si predstavlja, da bo upravljala Perutnino Ptuj in kako ji bo zagotovila potrebno kapitalsko injekcijo, zaključka postopka dokapitalizacije in lastniških sprememb ni pričakovati. »Ker je Perutnina Ptuj nacionalni mesnopredelovalni sistem, ki na ravni skupine zaposluje 3500 delavcev, pričakujemo, da nobena vladna odločitev ne bo delovala v smeri, ki bi lahko kakor koli škodila družbi. Prav tako pričakujemo, da vladna odločitev ne bo škodila izpolnitvi zahtev bank o dokapitalizaciji Perutnine Ptuj. Ne nazadnje tudi zato, ker so v konzorciju banke s prevladujočim lastniškim deležem Republike Slovenije,« je kritičen tudi Glaser.
Po njegovih pojasnilih postopek dokapitalizacije poteka po načrtih. Medtem ko naj bi po naših informacijah izbor zožili na dva možna vlagatelja, je Glaser zatrdil, da je interes za vlaganja doslej izrazilo pet vlagateljev in da z vsemi potekajo pogovori. Zaradi zavez pri nerazkrivanju podatkov njihovih imen ni želel razkriti.
Kmetijski minister Dejan Židan ni želel komentirati vprašanj, povezanih s Perutnino Ptuj, češ da gre za področje, ki ga pokriva ministrstvo za finance, tam pa so poudarili, da Kapitalska družba svoje naložbe upravlja samostojno in neodvisno.
