Roman Glaser tudi po štirih letih sodnih bojev z državo in drugimi malimi delničarji, ki si že vse od leta 2011 prizadevajo preveriti nekatere domnevno sporne posle, ostaja trdno na čelu uprave Perutnine Ptuj. S pomočjo menedžerske družbe Holding PMP poskuse Kapitalske družbe (Kad), malih delničarjev in Probanke odbija drugega za drugim, praktično vse izgubljene tožbe na prvi stopnji pa so v Perutnini Ptuj uspešno ubranili na višjem sodišču. Doslej so izgubil le spor s Kapitalsko družbo, ki ji je uspelo doseči izplačilo minimalnih dividend.
»Ugotavljamo, da uprava Perutnine Ptuj ravna v nasprotju s sprejetimi sklepi skupščine in s svojimi ravnanji še naprej ovira razčiščevanje preteklih poslovnih dogodkov, za katere smo delničarji ocenili, da bi morali biti predmet posebnih revizij,« so kritični v Kadu. »Če uprava družbe trdi, da nepravilnosti ni bilo, ne vem, zakaj ne dovoli izvedbe revizije in imenovanja posebnega pooblaščenca, ki bi preučil možnosti za vložitev odškodninskih tožb,« dodaja predsednik društva MDS Rajko Stanković.
Posojila zunaj dometa revizije
Revizorji BDO so sicer dvakrat že opravili posebno revizijo, vendar je to za male delničarje le slaba uteha. Revizorji namreč v nobeni od obeh revizij niso smeli pregledati posojil, ki jih je Perutnina Ptuj v preteklih letih odobrila propadlima holdingoma Center Naložbe in Infond Holding, prek katerih je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Prav tako revizorji niso smeli pregledati posojil družbi Comet, ki je leta 2008 sodelovala pri menedžerskem prevzemu, posojil, s katerimi je mariborski poslovnež Boris Pipan (Glaserjev sorodnik) financiral nakup Etre 33...
Čeprav Glaser vseskozi poudarja, da v Perutnini Ptuj ni bilo nobenih nepravilnosti, se s pomočjo Holdinga PMP brani tudi pred začetkom posebne revizije poslov z avstrijsko družbo Vector. Kot smo razkrili, je na to družbo Glaser tik pred lansko skupščino poskušal prenesti Merkurjev 18-odstotni paket delnic Perutnine Ptuj. A v nakelskem trgovcu dogovora, ki sta ga že pred leti sklenila Glaser in takratni predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ne priznavajo in trdijo, da je šlo za ničen posel. Medsebojna lastniška povezava Merkurja in Perutnine Ptuj, ki je ptujsko družbo brez upoštevanja stroškov financiranja stala okoli 25 milijonov evrov, je po ugotovitvah revizorjev koristila le Holdingu PMP in upravi ptujske družbe, ki je s tem obvladovala večji del lastništva.
V ekonomskem interesu Perutnine Ptuj niso bila niti poroštva družbi Univit, ki je lani končala v stečaju. Univit je pri Probanki s poroštvom Perutnine Ptuj pred leti najel okoli 5,5 milijona evrov posojila, ta denar pa nato posodil naprej družbi STR.Inc iz Južne Karoline. Slednja je nato denar posodila Holdingu PMP, v naslednjem koraku pa posojilo pretvorila v delnice menedžerske družbe. Nepravilnosti so revizorji ugotovili tudi pri ustanovitvi družbe PP Energija (lastnica bioplinarne v Dražencih), ki je danes v večinski lasti Holdinga PMP.
Nemi nadzorniki, odvetniki pa še pred vrati
Kljub ugotovljenim nepravilnostim nadzorniki zoper upravo niso ukrepali. Tik preden so delničarjem predstavili ugotovitve prve revizije, so Glaserju celo podelili nov mandat. Po zakonu o gospodarskih družbah bi odškodninsko tožbo v imenu in za račun družbe lahko vložili tudi manjšinski delničarji, vendar v Kadu ocenjujejo, da za to niso izpolnjeni pogoji.
Delničarji Perutnine Ptuj so tako upravi sredi lanskega leta naložili, naj sklene pogodbo s posebnim pooblaščencem, ki bi preučil možnosti za vložitev odškodninskih tožb zoper upravo in nadzornike. Toda do danes Glaser pogodbe z odvetniško družbo Šelih & Partnerji ni podpisal, ni pa jim izročil niti zahtevanih dokumentov. Podobno kot pri številnih drugih sodnih postopkih ima tudi v tem ključno vlogo pri obrambi Glaserjeve uprave Holding PMP, ki skupaj s hrvaško družbo Derma na sodišču izpodbija sklepe avgustovske skupščine.
Pred kratkim bi Holdingu PMP to skoraj uspelo. Na okrožnem sodišču na Ptuju je bil namreč razpisan celo poravnalni narok, ki je bil tajen. Toda tik pred zdajci sta se v spor vključila društvo malih delničarjev MDS in njihov izvršni sekretar Grega Tekavec, ki jima je uspelo prijaviti stransko intervencijo. »Odvetnik Perutnine Ptuj je nasprotoval naši vključitvi v postopek, medtem ko je na tožbo ‘pozabil’ odgovoriti. Če se torej ne bi vključili kot stranski intervient, bi sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero bi v celoti pritrdilo tožbi Holdinga PMP in Derme,« nam je povedal Stankovič. Na drugi strani Glaser trdi, da so prek pooblaščencev na tožbo v predpisanem roku odgovorili. Od tem še dodaja, da se v sporu nikoli niso nameravali poravnati, češ da za to nimajo pravne podlage.
Pred dnevi pa so morali pred zahtevami bank kloniti delničarji Holdinga PMP. Ta bo tako svoje delnice Perutnine Ptuj zastavil za posojila ptujske skupine, vendar le do konca letošnjega leta oziroma dokler v Perutnino Ptuj prek dokapitalizacije ne bo vstopil novi lastnik. Dodatnih 20 milijonov evrov kapital morajo v Perutnini Ptuj zbrati do konca letošnjega leta. V kolikor jim to ne bi uspelo, bi lahko banke upnice odstopile od sporazuma o finančnem prestrukturiranju in zahtevale vračilo vseh posojil, ki bremenijo ptujsko skupino.
