»Najtežje etape Gira so šele pred nami. Nisem še zmagal,« je Alberto Contador poudaril med včerajšnjim dnevom počitka na 98. izvedbi Gira. »Revolveraš« je previden, saj dobro ve, da ni dosegel zmage, dokler v nedeljo v Milanu ne pripelje čez ciljno črto. Španec pa ve, da tudi to v nekaj primerih ni bilo dovolj, saj so mu zmagi na Touru leta 2010 in Giru leta 2011 zaradi klenbuterola črtali. Prej in potem je s šestimi veljavnimi zmagami nesporno dokazal, da je velemojster tritedenskih dirk, ki mu danes ni para. Pri njegovih zmagah je vedno veljalo, da majice vodilnega, naj je šlo za italijansko rožnato, francosko rumeno ali špansko rdečo (zlato), ki jo je oblekel med dirko, do cilja ni več slekel.
Če mu uspe še sedmič (devetič) kot prvemu prevoziti ciljno črto – glede na sloves tekmecev ima pred najbližjim zasledovalcem Fabujem Arujem že dokaj varno prednost 2:35 minute – bo omenjeno tradicijo z majicami prekinil. Mladi kolesar Astane je z majico vozil v soboto, a le zaradi nezgode. »Ne samo, da je težko premagati Contadorja. V bistvu ga je nemogoče premagati,« glede na dosedanje izkušnje priznava Giuseppe Martinelli, strateg Astane, ki velja za športnega direktorja z največ trofejami na Giru po Pantaniju. Med drugim je vodil tudi Contadorja, tokrat pa ima v rokah vajeti najmočnejše ekipe. Aru, Landa, Cataldo in Kangert kljub številčni premoči osamljenega Španca na poti proti Madonni di Campiglio niso znali spraviti v škripce. Na današnji, nemara najtežji etapi čez pet prelazov, tudi čez slavni Mortirolo, bi lahko Contador malce trepetal, tudi zaradi morebitne okvare kolesa, če pomočnikov ne bo ob njem. Odprt ostaja tudi boj za drugo mesto, na katerem bi v Astani želeli videti novega italijanskega zvezdnika Aruja, ne pa Španca Lando. Če bi mu dali proste roke, je to še kako mogoče.
Za zadnji teden tritedenskih dirk velja pravilo, da se taktika na dirki tudi zaradi drugačnih okoliščin drastično spremeni. Nekateri se predajo zadovoljstvu, drugi branijo doseženo, tretji obupano poskušajo obrniti tok dogodkov, če jim je ostalo še kaj moči in volje. Richie Porte (Sky) je bil včeraj v vsej slavi in z veliko pozornosti pospremljen na pot domov, razlog je bila poškodba kolena. Izmed sodelujočih 22 ekip so se v 15 dneh etapne zmage veselili v desetih, v Orici GreenEdge, Movistarju in Astani po dvakrat, v Lampreju pa tudi po zaslugi Jana Polanca trikrat. Te ekipe z izjemo Contadorjevega Tinkoffa zasedajo tudi vrh skupnega seštevka. Poleg Contadorja so spredaj kolesarji Astane (drugi Aru in četrti Landa), Movistarja (tretji Amador in deveti Visconti) in Skyja (peti Konig). Sledijo kolesarji, ki so zmagovali etape. Več kot polovica karavane je pred zadnjimi 1095 kilometri še lačna uspeha. Le Contador jasno pove: »Ne bom tvegal zmage v skupnem seštevku zaradi želje po etapni zmagi.«
Grega Bole in Luka Mezgec sta z ekipama CCC Sprandi in Giant-Alpecin še med volkovi, lačnimi zmage. Ostaneta jima sredina in nedeljska etapa. Nedeljska je rezervirana za sprinterje, med katerimi pa so močni Mezgečevi tekmeci Greipel, Matthews in Boonen že odšli domov. Gorske etape bodo naredile dodatno selekcijo. Bole lahko upa na sredino etapo Tirano–Lugano. Takoj po startu je zahtevnejši vzpon, ki bo pomembna selekcija pred valovitim zaključkom proti Švici. Bole na Giru pleza tako dobro, da je v nedeljo sledil tudi Rigobertu Uranu (Etixx), drugouvrščenemu z zadnjih dveh izvedb Gira, bivšemu zmagovalcu Damianu Cunegu, drugemu med mladimi kolesarji Davidu Formolu in Stefanu Pirazziju, po katerem so navijači zaradi sloga dirkanja poimenovali napad brez učinka – pirazzino. Vsak dan pa lahko prinese kakšno neljubo presenečenje. Bole je v nedeljo tožil zaradi bolečin v želodcu in je med etapo pil le vodo, posledice pa se lahko pokažejo šele čez nekaj dni. Dobro zanj, da je bil včeraj dan počitka.
