Skupina petih predstavnikov tožilcev in štirih uglednih pravnih strokovnjakov, ki tvorijo državnotožilski svet, je včeraj do desetih zvečer odločala, ali so očitki glede kršenja zakonodaje pri spornem kombiniranju dveh postopkov pri imenovanju direktorja tožilstva Boštjana Škrleca leta 2012 tako hudi, da bi se moral generalni državni tožilec Zvonko Fišer posloviti od svoje funkcije. Tik pred zaključkom naše redakcije nam je predsednica državnotožilskega sveta Alenka Mežnar potrdila, da njegove razrešitve ne bodo predlagali. Sklenili so, da so nepravilnosti pri imenovanju bile, toda ne tako hude, da bi terjale Fišerjevo razrešitev.
Fišerju so se že sredi aprila v bran postavili v društvu državnih tožilcev, ki so v javnem pismu izpostavili, da generalni državni tožilec v njihovih očeh uživa polno zaupanje. Tako zaradi njegovega znanja in izkušenj kot tudi korektnih delovnih stikov in doseženih rezultatov tožilstva. Izvršilni odbor društva tožilcev je tedaj opozoril tudi na pomanjkljivost protikorupcijske zakonodaje.
Jalova razprava v parlamentu
Tudi v državnem zboru je včeraj na izredni seji več kot pet ur potekala razprava o nezakonitem imenovanju Škrleca na položaj direktorja vrhovnega tožilstva, ki pa je bila brezplodna. V povsem dobesednem pomenu, saj o predlaganem sklepu SDS in NSi, da naj parlament državnotožilski svet pozove k hitri odločitvi, poslanci niti niso glasovali. Pristojni odbori so namreč že pred izredno sejo sklepe zavrnili, tako da so lahko poslanci opravili zgolj razpravo.
V njej so bili najglasnejši predlagatelji iz opozicijskih strank SDS in NSi. Matej Tonin je polemiziral, zakaj se napak sodne veje oblasti ne sme komentirati, če sta po drugi strani zakonodajna in izvršilna oblast lahko brez večjih težav na udaru, do Fišerja pa so bili pričakovano najbolj kritični v SDS. »Sodnica je zapisala, da je gospod Fišer zlorabil oblast,« se je Vinko Gorenak med drugim skliceval na sodbo upravnega sodišča.
V preostalih strankah so se bolj kot ne strinjali, da gre pri včerajšnji izredni seji bodisi za zapravljanje časa, ali pa celo za politični pritisk na državnotožilski svet, ki edini lahko predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca. Mnogi od njih so se sicer strinjali, da v pravosodju obstajajo določene nepravilnosti, ki pa jih je treba reševati na zakonit način.
Za spremembe, a ne nazadovanje
»Glede na to, da je zadeva v postopku obravnave, in da je po veljavnem zakonu edini pristojni organ trenutno državnotožilski svet, za katerega vemo, da o zadevi odloča, se vladi zdi primerno, da o predlaganih sklepih ne bi razpravljali, ker bi se s tem lahko po nepotrebnem ustvaril videz političnega pritiska na organ iz druge veje oblasti, kar je seveda nezaželeno in nepotrebno,« je stališče vlade in pravosodnega ministrstva povzel Darko Stare in dodal, da bodo trenutno zakonsko ureditev v prihodnje najverjetneje spremenili, nikakor pa ne v prejšnje stanje (kot predlagata SDS in NSi), da bi prvega tožilca nastavljala in odstavljala zgolj vlada in državni zbor mimo stroke. Takšno ureditev namreč poznajo le še v Rusiji, na Hrvaškem, in v Litvi.
