Bi lahko odločitev upravnega sodišča, da mora protikorupcijska komisija (KPK) umakniti del poročila o imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca, vplivala na odločitev državnotožilskega sveta v zadevi Fišer? Mnenja o tem so različna, naši sogovorniki so v glavnem prepričani, da bo ta organ, ki bo razpravo o generalnem državnem tožilcu začel v ponedeljek, Zvonka Fišerja podprl.
Začasne odredbe so signal v prid tožbe
Kot je znano, je KPK ugotovila, da sta Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pri imenovanju Škrleca ravnala koruptno, zaradi česar sta vložila tožbi na upravno sodišče. Zalar je ob tem tudi predlagal, da KPK do dokončne odločitve sodišča umakne objavo poročila s svoje spletne strani. Upravno sodišče mu je ugodilo in pred dobrim tednom dni izdalo začasno odredbo, zaradi katere je morala protikorupcijska komisija včeraj zaključne ugotovitve o imenovanju Škrleca v delu, ki se nanaša na nekdanjega pravosodnega ministra, odstraniti. Sodišče je med drugim ocenilo, da je Zalarju z objavo teh ugotovitev nastala težko popravljiva škoda, ki še vedno traja in se stopnjuje. KPK se je na to odločitev že pritožila na vrhovno sodišče.
Na spletu so torej ostale le ugotovitve, ki se nanašajo na ravnanje Fišerja, saj ta ob vložitvi tožbe ni predlagal umika ugotovitev komisije. Nam je pa včeraj povedal, da bo to verjetno še storil. Kot je slišati na KPK, so začasne odredbe pogoste, zaradi nejasnih določil protikorupcijskega zakona in pomanjkanja sodne prakse pa niso redke niti tožbe. S predlogom za začasno odredbo je uspela tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću pa sodišče ni prisluhnilo. Je pa vrhovno sodišče kasneje odpravilo poročilo KPK o premoženjskem stanju prvaka SDS.
Fišer vznemirja tudi Cerarja
»Začasne odredbe niso imele vpliva na končne odločitve,« je še mogoče slišati na protikorupcijski komisiji. Nekateri naši sogovorniki iz pravniških vrst pa ocenjujejo drugače. »Iz prakse praviloma izhaja, da je sodna odločitev za začasno odredbo dober signal, da bo sodišče odločilo v prid tožbe,« nam je dejal odvetnik Mirko Bandelj.
Več naših sogovornikov je pritrditev upravnega sodišča Zalarju presenetila. Vrhovno sodišče je namreč v začetku marca odločilo, da KPK v preiskavi postopka Škrlečevega imenovanja ni kršila ustave, in torej zavrnilo Zalarjevo pritožbo za varstvo ustavnih pravic. S tem je prenehala veljati odločitev sodišča o prepovedi objave poročila KPK, zato je senat pod vodstvom Borisa Štefaneca nadaljeval postopek, ki ga je začela že prejšnja komisija.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali lahko odločba upravnega sodišča vpliva na odločitev državnotožilskega sveta v zadevi Fišer. »Nikakor ne,« nam je včeraj zagotovil eden od sogovornikov iz tožilskih vrst. Drugi mu je pri tem vsaj delno pritrdil. Pričakuje namreč, da državnotožilski svet ne bo predlagal Fišerjevega odhoda. A bi bila po njegovem mnenju odločitev enaka, tudi če odredbe upravnega sodišča ne bi bilo, »bo pa ta morda še nekoliko olajšala podporo generalnemu državnemu tožilcu«. Naslednji sogovornik ocenjuje, da so pri Fišerju še večji problem kot ugotovitve KPK njegovo obnašanje oziroma napadi na državne organe, na kar je med drugim opozorilo tudi ministrstvo za pravosodje. Izjave vodstva vrhovnega državnega tožilstva se gibljejo že na meji sprejemljivega in dostojnega, je izpostavilo ministrstvo.
Po prepričanju večine poznavalcev odločitve državnotožilskega sveta v ponedeljek še ni mogoče pričakovati. Tako ocenjuje tudi Fišer. »Stvar je precej kompleksna in zapletena. Odprlo se je veliko vidikov in ni modro odločati na vrat na nos.« Seveda prvi mož tožilstva pričakuje, da mu bo državnotožilski svet izrekel podporo.
To bo zagotovo še dodatno razburkalo politične vrste in okrepilo politične pritiske na tožilstvo in tudi sodstvo. Da so ugotovitve o spornosti Fišerjevega ravnanja tako obremenjujoče, da bi ta moral oditi s čela tožilstva, po naših informacijah ne menijo le v opoziciji, temveč tudi v koalicijskih vrstah. Celo v SMC oziroma premier Miro Cerar sam.
