S kakšnimi duševnimi težavami se dijaki pred maturo in med njo najpogosteje spopadajo? Kako si lahko pomagamo sami in kako nam lahko pomagajo starši? Kdaj je treba poiskati strokovno pomoč?

Najpogosteje se pojavlja strah pred neuspehom, pred neznanimi vprašanji, strah, da se ne bomo spomnili podatkov. V pomoč so dobra priprava na maturo, ponovitev snovi, zaupanje vase in v svoje znanje. Starši lahko s svojim zaupanjem in podporo zelo pomagajo. Strokovno pomoč je dobro poiskati, če nastopijo težave s spanjem, motnje hranjenja, panični napadi, močni čustveni odzivi, bolečine v glavi in želodcu...

Kako pomembna sta zaupanje vase in pozitivna naravnanost pred izpitom? Kako naj ju »natreniram«?

Če verjamemo, da zmoremo, imamo veliko večje možnosti za uspeh. Pozitivna naravnanost je osnova za dober rezultat. Najbolje je, da si postavimo cilj, zapišemo korake do cilja, vsak dan izpolnimo vsaj del zapisanega, dopolnimo seznam in se pohvalimo za dosežek. Pozitivno naravnajmo svoj notranji glas. Današnji dan je edini, ko lahko kaj naredimo in spremenimo ter tako oblikujemo prihodnost.

Kako naj se pred izpitom zberem, da bom iz sebe iztisnila največ, kar lahko? Ali obstaja kakšen trening koncentracije?

Vsak dan lahko nekaj minut mirno obsedimo, sproščeno in globoko dihamo, gledamo v plamen sveče, odmislimo ves svet okoli sebe in vse misli v glavi. Pomagajo tek, meditacija, ples, glasba, sprostitev s prijatelji, sprehod s kužkom, skupni zajtrk z družino, skratka naš majhen ritual, ki nas pomiri in sprosti. Priporočljivo je, da se takšnih treningov lotimo dovolj zgodaj, da ob stresnih situacijah že »delujejo«.

Stojim v vrsti za ustni izpit in iz minute v minuto sem bolj živčna, saj je pred mano preizkus, ki lahko usodno vpliva na mojo prihodnost. Kako naj premagam tremo?

Zavedam se, da je to moja šola, da so to moji učitelji, da je to samo še ena priložnost, da pridobljeno znanje pokažem, tako kot mi je to že velikokrat uspelo. V mislih si predstavljam trenutek, ko zelo uspešno končam svoj zagovor. Naredim nekaj poskokov, otresem roke in tremo iz telesa, naredim nekaj razteznih vaj, da sprostim mišično napetost v telesu, in popijem nekaj požirkov vode. Miselno se naravnam na uspeh.

Zdi se mi, da sem danes pri matematiki povsem pogorela, jutri pa me že čaka nov test. Kako naj se spopadem z občutkom neuspeha in preprečim, da bi ta vplival na vse, kar me še čaka?

Pomembno je, da se ne obremenjujem s tem, kar je že bilo, saj ne morem ničesar spremeniti. Matematični test ni najpomembnejši v življenju. Moj občutek o tem, kako slabo sem pisala, je lahko tudi povsem zgrešen. Pomembno je vztrajati do konca in dobro opraviti vse druge predmete, saj ob drugih dobrih rezultatih tudi s slabšo oceno pri matematiki opravim maturo.

Kaj pa če se mi zdi, da se na nobenem od testov nisem izkazala dovolj, da bi se lahko vpisala na želeno fakulteto? Je to konec sveta? Kako naj se znebim katastrofičnih občutkov po koncu mature?

Po opravljeni maturi je najbolje odklopiti skrbi in možgane ter se do rezultatov zaposliti s telesnimi aktivnostmi. To so lahko trening, hoja v hribe, počitnice na morju, pomoč na kmetiji, temeljito pospravljanje svoje sobe, stanovanja, garaže, kleti, druženje s prijatelji in sorodniki…

Sprememba okolja in ukvarjanje z drugimi aktivnostmi nam zbistrita misli in tako lažje vidimo, kaj je pomembno in kaj si želimo. Naše skrbi so pogosto popolnoma neutemeljene, zato se s težavami ukvarjajmo takrat, ko nastopijo, in ne takrat, ko si jih sami ustvarimo v glavi. Obstaja velika izbira zanimivih študijskih programov in včasih potrebujemo samo malo pomoči, da si razjasnimo, kaj v življenju resnično potrebujemo, kaj si želimo in kako lahko to dosežemo.