»Zelo težko delamo. Veliko naših bolnikov potrebuje kalij, a ko jim povemo, da jim ga bomo dali, opazimo nelagodje. Bolniki nam rečejo, naj pazimo, da ga ne bomo natočili preveč. Čeprav se takoj zatem napol v šali nasmehnejo, nas to zelo prizadene. Bojim se, da si naša stroka, ki je bila v slovenskem zdravstvu že tako neupravičeno zanemarjena, še leta ne bo opomogla od primera Ivana Radana,« obupano pripoveduje eden od naših sogovornikov z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki želi ostati neimenovan. Preiskava suma, da je med pacienti priljubljeni zdravnik na lastno pest pospešil smrt sedmih umirajočih, se je močno zarezala v vsakdanjik klinike, kjer zdravijo tudi številne bolnike po kapi in z boleznimi živčevja.
Zgražanje z zamudo
Zaposleni in nekdanji zaposleni na nevrološki kliniki, s katerimi smo govorili, večinoma ugotavljajo, da so zgodbe o Ivanu Radanu kot »junaku«, ki naj bi dolgo zaman opozarjal na skoraj apokaliptične razmere in stalno ogrožanje bolnikov, precej iz trte izvite. Drži pa, da je na njegovem nekdanjem oddelku delo izredno naporno, da je tam premalo zaposlenih in da je bila komunikacija pogosto slaba. Poleg tega naj bi bilo v kliniki več struj, ki se bojujejo za prevlado, primer Radan pa je navsezadnje prav prišel tudi vladi, ki si na čelu največje slovenske bolnišnice že dolgo želi druge ljudi.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zaradi objektivne odgovornosti včeraj k odstopu pozvala tako vodstvo bolnišnice kot nevrološke klinike, kjer sta bila zaradi neustreznega odziva na Radanovo ravnanje že pred meseci razrešena predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo prof. dr. Bojana Žvan ter predstojnik intenzivnega oddelka nevrološke klinike prim. mag. Viktor Švigelj. Kasneje so zamenjali tudi vodjo zdravstvene nege na Radanovem oddelku. Z dodatnimi odstopi, ki si jih želi ministrica, ne bi odšel le vršilec dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega UKC Simon Vrhunec, ki je že dolgo v nemilosti (vlada pa ima v UKC tako in tako zadnjo besedo pri razpisu za novo vodstvo), ampak bi lahko v prihodnjih mesecih iskali tudi zamenjavo strokovnega direktorja bolnišnice prof. dr.Sergeja Hojkerja in strokovnega direktorja nevrološke klinike prof. dr. Davida B. Voduška, ki je svoj odstop sicer ponudil že januarja.
Če poziva k odstopu ne bodo upoštevali, bo od članov sveta zavoda UKC Ljubljana zahtevala, da začnejo postopek ugotavljanja odgovornosti vodilnih, ki so v primer Radan tako ali drugače vpleteni, je včeraj napovedala zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc. V UKC Ljubljana je niso uslišali – sporočili so, da ne vidijo prav nikakršnega razloga za odstop. Ministrica je sicer zaradi novih dejstev uvedla tudi izredni strokovni nadzor nad delom medicinskih sester v enoti intenzivne terapije nevrološke klinike.
Zdravstvena nega že tretje leto brez nadzora
A ključna dejstva, zaradi katerih bi se moral takšen nadzor že zdavnaj začeti in končati, so bila jasna že letošnjega januarja. Takrat je nadzor v bolnišnici pokazal, da je zdravnik Ivan Radan zelo verjetno pospešil smrt bolnika, ena od tamkajšnjih medicinskih sester pa je upoštevala njegova sporna navodila o dodajanju kalija bolniku. Hkrati so prišli na dan tudi podatki, da je nenavadno Radanovo vedenje kazalo na hude težave, pa se drugi zaposleni in njegovi nadrejeni v to niso pravočasno vtaknili.
Predsednica zbornice zdravstvene nege Darinka Klemenc je včeraj potrdila, da jih več mesecev ni nihče povabil k nadzoru. Sami pa že od leta 2012 dalje nimajo več pristojnosti, da bi ga opravili na lastno pobudo, saj jim ministrstvo za zdravje v mandatu Tomaža Gantarja ni podaljšalo javnih pooblastil. Milojka Kolar Celarc je po besedah Klemenčeve sicer obljubila, da jim bodo pooblastila vrnili, a jih za zdaj še vedno nimajo. Zdravstvena nega tako, dokler ekscesi ne pritegnejo velike pozornosti javnosti in posledično tudi politike, ostaja brez ustreznega strokovnega nadzora, kar se je pokazalo tudi v primeru Radan.
A sankcioniranje morebitnih odklonov pri medicinskih sestrah bo ob trenutni pravni praznini težko. Ministrstvo za zdravje je namreč že pred časom ukinilo licence srednjih medicinskih sester. Prav sestre s srednješolsko izobrazbo pa naj bi bile med zaposlenimi, ki so delali ob Radanu in upoštevali njegova sporna navodila. Četudi bi pri kateri od njih v nadzoru zaznali hujše kršitve, ji tako ne bi mogli trajno ali začasno odvzeti licence, kot lahko v primeru zdravnikov stori zdravniška zbornica. Dogajanje v primeru Radan res meče slabo luč na vodstvo UKC Ljubljana in tamkajšnjo nevrološko kliniko, a politika bi morala pomesti tudi pred svojim pragom in popraviti svoje napake pri nadzoru v zdravstvu.
