V iskanju novih messijev, ronaldov, jordanov, jamesov... je postal popularen pojav spremljanja nadarjenih otrok. Tako pogosto lahko zasledimo, da je osem-, deset- ali pa 14-letni deček označen za čudežnega in da ga je v svoje vrste zvabil eden od športnih velikanov. Nič drugače ni niti pri nas.
Pri trinajstih v Real iz Madrida
V petek je komaj 13-letni Luka Dončič zapustil svojo domovino in se odpravil v Španijo, natančneje Madrid, kjer ga je v svoje vrste zvabil sloviti Real. Luka je poprej nastopal za košarkarsko šolo Union Olimpija, zaradi izjemnih iger in razvitosti za svoja leta je močno izstopal, kar so hitro opazili pri španskem velikanu. Najprej so ga povabili, da njihove barve zastopa na pokalnem turnirju, nato pa je bil dosežen dogovor o njegovem dokončnem odhodu k Realu. "Najtežje je bilo meni in njegovi mami. Veliko smo se pogovarjali o tem, na koncu pa je tehtnico prevesila silna sinova želja. Hotel je storiti korak naprej v svojem razvoju. Zdaj je že nekaj dni v Madridu in lahko rečem, da vse poteka še bolje, kot smo si predstavljali," je po odhodu sina povedal oče Saša Dončič, nekdaj tudi sam vrhunski košarkar, ki je v karieri med drugim nastopal za Geoplin Slovan, Zlatorog Laško, Helios, Krko in Union Olimpijo, trenutno pa je trener prvoligaškega moštva LTH Castings Mercator iz Škofje Loke.
Luko Dončiča so skavti številnih evropskih velikanov spremljali dalj časa, najbolj zagreti za njegov prihod pa so bili ravno pri madridskem kraljevem klubu, ki je v stik z igralcem in starši stopil prek njegovega sedanjega zastopnika. "Luka bo v Madridu hodil v šolo, kar je osnova. Živel bo v internatu, kjer so tudi drugi igralci Reala. Pospešeno se že uči španskega jezika, čeprav obiskuje mednarodno šolo, ki je v angleščini. Za vsako podrobnost je poskrbljeno, zato nimam večjih skrbi," pravi Saša Dončič, ki meni, da je bilo tako priložnost treba zgrabiti. Navsezadnje ravno zdaj pri Realu blesti črnogorski košarkar s španskim potnim listom Nikola Mirotić, ki je v klub prišel s štirinajstimi leti. "Pri Olimpiji je bilo vse odlično. Toda tradicija kaže na to, da ljubljanski klub ne proizvaja ravno veliko vrhunskih igralcev. Res je, da v zadnjem obdobju delajo nekoliko več na tem, a po drugi strani je tudi prihodnost kluba še vedno nekoliko negotova. Tako bom rekel - če je Luka pravi, mu bo uspelo v Olimpiji, v Realu, v Barceloni ali pa v Spodnjem Dupleku. Če pa ima možnost iti v tak klub, kot je Real Madrid, zakaj ne? Če lahko pri trinajstih letih preskoči deset stopnic, zakaj jih ne bi?"
Ker je Luka Dončič pri Olimpiji igral še v košarkarski šoli in ni imel pogodbe s klubom, Realu odškodnine ni bilo treba plačati. S kraljevim klubom jo je sklenil, do polnoletnosti pa sta podpisnika starša. V Madridu bo dobival minimalno plačilo. "Za sladoled in kokakolo," pravi oče Saša in konča: "Odločilo je pozitivno okolje in energija, ki tam vlada okoli otrok. Podpirajo jih, čuvajo, predvsem pa ni hinavščine in ljubosumja, ki se rado pojavlja. Ve se, zakaj so tam, da morajo trenirati in da morajo hoditi v šolo. Kot primer lahko povem, da je moral Luka že v soboto in nedeljo za eno uro v šolo in se učiti. Za zdaj lahko o vsem skupaj govorim le v presežnikih."
Dedić: Prevladala ljubezen do športa
Dobro izkušnjo s hitrim odhodom v tujino ima slovenski nogometni reprezentant Zlatko Dedić, ki trenutno gole zabija v nemškem drugoligašu Bochumu. S 16 leti ga je v svoje vrste zvabila italijanska Parma. Na začetku pravi, da ni bilo lahko, a svoje odločitve, tudi če bi imel to možnost, nikoli ne bi spremenil. "Ko se je začelo govoriti o prestopu v Parmo, sem bil izredno vesel. Začutil sem, da so se mi začele uresničevati sanje. Staršem seveda ni bilo lahko, a je moja ljubezen do športa prevladala. Ko so videli, kako si to želim in kaj vse sem pripravljen storiti, da bi postal profesionalen nogometaš, so popustili in dovolili, da odidem tako mlad v tujino," je razložil Zlatko Dedič, ki je nato razkril, s kakšnimi težavami se je moral kot otrok spopasti v tujini: "Bil sem izredno mlad in nisem vedel, kaj me čaka. Prišel sem v ogromen klub, ki je imel ogromno igralcev, zato je bila konkurenca huda. Poleg tega nisem dobro obvladal jezika. Vse mi je bilo novo, saj sem prišel iz majhne vasice Podgorje v polmilijonsko mesto. Ni bilo enostavno, a hvala bogu, da imam tak karakter. Preostalo mi je le, da se v solzah vrnem domov ali pa se borim ter si poskušam izboriti svojo pot in doseči cilj. S pomočjo karakterja, staršev in določene kakovosti, brez katere ne gre, mi je uspelo zdržati, in zdaj sem, kjer sem."
Tudi Dedičev talent so odkrili skavti Parme, ki so prek enega od slovenskih agentov stopili v stik z njegovimi starši. Odšel je na tridnevno preizkušnjo, kjer je zadovoljil kriterije trenerjev in strokovnega vodstva, nato je sledil podpis petletne pogodbe. Sprva je Dedič igral za mladinsko moštvo, kasneje je bil priključen članskemu. Na izkušnjo v Parmi gleda izredno pozitivno: "Pri šestnajstih letih sem imel na razpolago vse - svoje stanovanje, obiskoval in končal sem šolo, psihologinjo... Za vse je bilo poskrbljeno, še posebno za nas igralce iz tujine. Parma je bila v tistem obdobju zares klub na visoki ravni, zato nam ni manjkalo prav nič."
Podpora staršev in trenerja
Primerov kot sta zgornja dva je v profesionalnem športu vse več. Starši želijo svojim nadarjenim otrokom, ki močno izstopajo v svojem okolju, omogočiti kar se da dobre pogoje za razvoj, a se mnogokrat zgodba ne izteče po njihovih željah. Vsak vrhunski klub ima namreč na kupe enako nadarjenih otrok, ki jih pripeljejo iz vsega sveta, zato je konkurenca že pri mladostnikih neizprosna in od njih zahteva, da pustijo otroštvo v trenutku za seboj in odrastejo. To zna biti po oceni psihologinje Saše Cecić dvorezen meč: "Otroci morajo pri odhodu v tujino prevzeti naloge, ki niso skladne z njihovo dejansko razvojno starostjo. Gre za zelo pomemben preskok v športni karieri, kjer je vloga staršev in trenerja, s katerim bo sodeloval, izredno pomembna. Če delajo starši in trener v otrokovo korist, potem se zna vse skupaj dobro izteči. Na otroka ne smejo vršiti dodatnega pritiska, saj ga ustvarita že odhod in sprememba okolja. V otroku morajo ostati del otroštva in dejavniki za zdrav človekov razvoj. Čeprav je otrok izredno nadarjen, se ga ne more dojemati kot odraslega človeka, saj čustveno za to še ni dovolj razvit. Pričakovanja morajo biti zato racionalna. Če je podpora staršev in trenerja pravilna, potem sta lahko izkušnja in rezultat pozitivna."
