Frederick Hutson, temnopolti Američan z žilico za posel, dobro ve, česa si zaporniki želijo, česa jim primanjkuje in za kaj so pripravljeni dajati denar tako sami kot njihovi svojci. Tudi sam je namreč za rešetkami preživel dobra štiri leta.
Hutson je bil vselej izredno podjeten. V srednji šoli je služil s košnjo trave, pri čemer so delo namesto njega opravljali sošolci. Skoraj sočasno se je domislil podobnega posla z avtopralnicami. Nato se je preselil v Las Vegas in ustanovil podjetje za temnenje stekel ter ga prodal za 50.000 dolarjev. Kmalu zatem je sredi puščave v Nevadi kupil center za poštne pošiljke, a postal preveč požrešen. Odločitev za razpečevanje marihuane prek družb UPS in FedEx, kar mu je prinašalo 500.000 dolarjev prihodkov na leto, je privedla do filmske intervencije oblasti, po kateri je pristal za zapahi. A običajno zadnja postaja na vzponu karierne poti se je za Hutsona prelevila v največjo poslovno priložnost.
Neizpolnjena želja rodila milijonski posel
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo v ZDA ob koncu leta 2013 več kot 1,57 milijona zapornikov. A ta številka ne pove vse zgodbe, saj naj bi vsako leto skozi zaporniški sistem šlo več sto tisoč zapornikov, ki so zaprti za nekaj mesecev. Skupno število zapornikov v enem letu naj bi torej preseglo 2,3 milijona – ameriški zapori so tako trg, ki je za desetino večji od slovenskega.
V ameriških zaporih vsaj doslej ni bilo veliko prostora za prosti trg. Pločevinka pepsikole stane 2,6 dolarja, skoraj trikrat več kot v trgovini. Za 300 minut telefonskih pogovorov je treba odšteti tudi 70 dolarjev in več, česar si številni svojci ne morejo privoščiti. Drage storitve Hutsona niso prizadele niti pol toliko kot težave, ki jih imajo zaporniki pri prejemanju pisem in fotografij družinskih članov, prijateljev in v Hutsonovem primeru dekleta.
Večina ameriških zapornikov nima dostopa do spleta, spletne pošte ali pametnih telefonov, kar pomeni, da so jim zaprte vse najpreprostejše poti za izmenjavo fotografij in sporočil. Prehod z digitalnega na analogni način komuniciranja ni več samoumeven. Nekdo od svojcev mora namreč pismo napisati na roke ali ga vsaj natisniti, preden ga v objemu kuverte pošlje v zapor. Še več komplikacij je s fotografijami, saj jih je treba razviti. Številnim se to ne ljubi.
Za zapornika je ena največjih radosti, ko paznik s pošto pod pazduho zakliče njegovo ime. A Hutson, ki od dekleta nikdar ni prejel fotografije, svojega imena ni zaslišal. Zavisten ob klicanju imen sojetnikov je razmišljal o načinu, kako olajšati tovrstne stike z ljudmi iz zunanjega sveta. In tako je nastala več milijonov dolarjev vredna zamisel o podjetju Pigeonly.
Pozabljen, a izredno pomemben trg
Pigeonly je v osnovi platforma, ki pod svojim okriljem združuje več podjetij oziroma blagovnih znamk, katerih osnovni cilj je omogočiti povezovanje med ljudmi na tej in oni strani zaporniškega zidu.
Haystack je namenjen iskanju zapornikov po labirintu, kot je ameriški zaporni sistem. Samo v štirih letih je bil Hutson premeščen osemkrat. »Ljudje se venomer izgubljajo v sistemu. Celo odvetniki se obračajo na nas po pomoč pri iskanju svojih strank,« je dejal Hutson, ki želi s podjetjem Pigeonly pomagati zapornikom pri premagovanju osamljenosti. Ko jim zapornika uspe najti, lahko namreč svojci z njim začnejo komunicirati.
Telepigeon omogoča spletno telefonsko zvezo med zapornikom in svojci, kar pomeni, da je cena klica vsaj štirikrat nižja. S pomočjo aplikacije fotopigeon pa lahko svojci, prijatelji in partnerji naložijo svoje fotografije na splet, podjetje Pigeonly jih nato razvije in pošlje zapornikom.
Zanimanje za omenjene storitve je izredno. Za vzdrževanje stikov z zaporniki naj bi bili svojci pripravljeni na leto nameniti okoli 600 dolarjev, zaporniki pa 300 dolarjev – v ta znesek so poleg stroškov komunikacije z zunanjim svetom vključeni tudi nakupi v zaporniški trgovini. Hutson ocenjuje, da bi bil lahko zaporniški trg vreden dve milijardi dolarjev na leto. O tem pričajo tudi vrednotenja glavnih konkurentov. Securus, ki zaporom dobavlja opremo za komunikacijo prek videa in telefonskih klicev, je sklad zasebnega kapitala Abry Partners kupil za 640 milijonov dolarjev. Jpay, ki v sistemu išče zapornike, pa naj bi ustvaril 50 milijonov dolarjev prihodkov na leto.
Pigeonly je primerljivo majhen, a na enem mestu združuje več rešitev za zapornike in posledično izredno hitro raste. Zapornikom naj bi mesečno omogočil že več kot dva milijona minut poceni telefonskih pogovorov in jim hkrati poslal več kot 250.000 fotografij. Lani je ustvaril dober milijon dolarjev prihodkov, rast iz meseca v mesec naj bi bila 20-odstotna. Velik potencial so uvideli tudi vlagatelji, ki so v Pigeonly doslej vložili že dva milijona dolarjev.
